Največji naftni kartel, oziroma Organizacija držav izvoznic nafte, OPEC, je napovedala, da zaenkrat še ne bo začela z zmanjševanjem količine izčrpane nafte. Intenzivnost črpanja se bo prilagajala cilju, ki znaša 70 dolarjev na sodček do leta 2020. Cena sodčka naj bi po njihovi napovedi narasla na 95 dolarjev okrog leta 2040. Če se vrnemo nazaj v sedanjost, so cene črnega zlata na najnižji točki v zadnjih desetih letih, in sicer nekaj malega čez trideset dolarjev za 159 litrski sod. Podatek je še posebej zanimiv, saj je lani cena sodčka dosegla 110 dolarjev.

Z nizko ceno nafte si močnejše članice kartela zagotavljajo visok tržni delež, saj nizke cene predstavljajo hudo konkurenco ameriškemu pridobivanju dragocene surovine z relativno dragim postopkom drobljenja skrilavca. Poleg zahodne konkurence se v ring po štirih letih vrača še Iran, ki se mu v letu 2016 iztečejo gospodarske sankcije. Dogajanje na naftnem trgu bo, tudi če odmislimo vse vojaške konflikte, ki jih napajajo energenti, še naprej dramatično, neznanka pa ostaja tudi Kitajska. Njeno povpraševanje se utegne zmanjšati, če uvede visok ekološki davek na bencin.

Prej omenjena vzhajajoča, zgolj na papirju rdeča, zvezda vzhoda, pa se je spet znašla pod valom kritik dvoličnih  Združenih držav Amerike. V nedeljo bo kitajski parlament sprejemal predlog Komunistične partije, ki predvideva, da bi morala računalniška podjetja v svoje programske produkte implementirati stranska vrata oziroma odzadnje luknje, kamor bi lahko svoje represivne organe vtikala vlada, torej dostopala do podatkov uporabnikov. Parlament bo predlog najverjetneje potrdil. Izvir zaskrbljenosti viskoih predstavnikov ameriške vlade je predvsem nedostopnost velikega kitajskega informacijskega trga, ki se skriva za visokim kitajskim požarnim zidom. Dvoličnost teh opozoril pa je v tem, da imajo ZDA vzpostavljen najobsežnejši sistem za svetovni nadzor uporabnikov spleta.

Indijski premier Narendra Modi je nepričakovano obiskal Pakistan, kjer se bo srečal s  pakistanskim kolegom Navazom Šarifom. To bo prvi obisk indijskega premiera v  Pakistanu po več kot desetih letih. Odnosi med državama, ki so bili v zadnjih letih še posebno napeti so se nedavno začeli izboljševati, po tem ko sta se voditelja srečala med podnebno konferenco v Parizu. Modi je nenapovedani obisk naznanil preko tweeterja, medtem ko se je mudil v sosednjem Afganistanu, kjer je tej državi svetoval, da mora zaradi boja proti terorizmu okrepiti varovanje svojih meja prav proti Pakistanu.

Modi se je v Afganistanu in Pakistanu ustavil na povratku iz dvodnevnega obiska v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Do zbliževanje Indije in Rusije prihaja v času, ko se slednja zaradi zahodnih sankcij in ohlajenih odnosov z Evropo obrača k Aziji. Državi bi radi za enkrat skromno trgovinsko menjavo v naslednjih desetih povečali za trikrat. Znaten del povečane trgovine bo prišel od orožarskih poslov. Indija, ki je že danes največji kupec orožja orožja na svetu, bo obrambne izdatke v naslednjih letih še povečala. Prvi posli, vredni 6,4 milijarde evrov, so bil že podpisan. Indija bo med drugim od Rusije kupila sistem protizračne obrambe S-400, ki se lahko uporablja tudi proti balističnim raketam. Poleg, državi bosta sodelovali tudi na energetskem področju.

Bivši grški finančni minister Janis Varufakis je napovedal, da bo v Februarju naslednjega leta ustanovil svojo pan-evropsko stranko. Kot je povedal Varufakis, bo stranka ponudila alternativo tako nedemokratičnim institucijam Evropske unije kot tistim, ki se hočejo vrniti v zavetje nacionalnih držav. Pri tem si želi zavezništva s proti-varčevalnimi strankami po Evropi, kakršna je na primer Podemos, ki je dosegela velik uspeh na nedavnih španskih volitvah. Predsedniku Podemosa Pablu Iglesiasu je svetoval naj ne pristane na varčevalno politiko, če se bo pridružil vladni koaliciji. Kot je povedal bivši grški finančni minister je bil eden od razlogov za drakonske zahteve Grčiji tudi odvrnitev španskih volilcev od Sirizi sorodnega Podemosa.

Poljski palament je sprejel nov zakon o ustavnem sodišču, ki sproža burne odzive doma in v tujini. Nov zakon zahteva od sodišča dvotretjinsko večino namesto dosedanje navadne za sprejetjepomembnih  pomembnejšihprimerov. Poleg tega bo sedaj za obravanvo primerov potrebnih 13 od 15 sodnikov namesto dosedanjih 5. Z zakonom želi vladajoča stranka, z imenom Zakon in pravičnost, prisiliti ustavno sodišče naj sprejme njene kandidate za ustavne sodnike. Nova vladajoča stranka je namreč izvolila tri sodnike za mesta, na katere je kandidate imenoval že prejšni parlament. Predsednik Duda, ki ni želel potrditi prejših kandidatov, je nato potrdil nove kandidate. Ustavno sodišče je soočeno z izbiro ali bo sprejelo nove kandidate, ki jim nasprotuje, ali pa ne bo moglo obravnavati nobenih zadev.

Če mnoge državljane in nedržavljane te dni moti predvsem britvična žica na meji s Hrvaško, pa je v Novem mestu nekoga bolj zbodla pomoč beguncem. V nočnih urah je prišlo do izmeta molotovk na vrata Sokolskega doma, ki sta poškodovali zgolj vrata, saj so ogenj gasilci uspeli pogasiti. Več o izmetu reper Mirko.

Izjava

Včerajšni incident ni osamljen, nadaljuje Mirko.

Izjava



O žici, žičnatih ograjah v meterialnih in drugih višjih sferah pa več tudi v bo žičnem kultivatorju ob sedemnajstih.

Poročilo o ocenjevanju delovne uspešnosti za leto 2014 in napredovanju v letu 2015 je razkrilo izjemno kvaliteto javnih uslušbencev v Sloveniji. Kar tri četrtine jih je za svoje delo prejelo oceno odlično. Najbolj so se zaposleni birokrati izkazali področjih kulture, zunanjih zadev in izobraževanja. Na teh ministerstvih je odličnjakov več kot devedeset odstotkov. Med več kot 23 500 zaposlenimi so bili zgolj štirje ocenjeni negativno. Na podlagi teh ocen se določajo tudi napredovanja, tako poročilo pomeni, da si šetevilni za božič lahko nadejajo uvrstitve v višji plačilni razred. Na drugi strani minister za notranje zadeve Boris Koprivnikar napoveduje, da bodo v dogovoru s sindikati poskušali sistem ocenjevanja spremeniti že v naslednjem letu.

 Bo žicala sta vajenec Gal in Novelli.