Izraelska vojska je v zadnjem dnevu med bombardiranjem Gaze ubila vsaj 50 ljudi. Sedem od teh je terjal izraelski napad na tržnico v središču mesta Gaza. Okupatorske sile so med drugim bombardirale več stanovanjskih naselij v enklavi. Izraelska kopenska vojska medtem nadaljuje vdor v sosesko Tal al Sultan mesta Rafa na jugu enklave. Po opozorilih Svetovnega programa za hrano Združenih narodov več sto tisoč ljudem v Gazi ponovno grozita lakota in podhranjenost zaradi izraelske blokade humanitarne pomoči.

Izraelska vojska bombardira južna okrožja libanonske prestolnice Bejrut. Gre za prvo bombardiranje Bejruta po novemberskem premirju med Izraelom in libanonskim antisionističnim gibanjem Hezbolah. Pred tem so okupatorske sile ubile vsaj šest ljudi v bombardiranju južnega Libanona. Agresorska vojska trdi, da je ciljala pripadnike gibanja Hezbolah kot odgovor na izstrelitev raket iz Libanona proti severnemu Izraelu. V Hezbolahu so odgovornost za izstrelitev raket zanikali in obtožbe Izraela označili kot izgovore za nadaljevanje napadov na Libanon. Izraelska vojska in Hezbolah sta se z novemberskim premirjem po enem letu medsebojnih raketiranj in izraelski invaziji v Libanon zavezali k umiku svojih enot z juga države, vendar je agresorska vojska še naprej obstreljevala južni Libanon, medtem ko je kršenja premirja obtožila Hezbolah.

Libanonski obrambni minister Mišel Menasa in sirski obrambni minister Murhaf Abu Kasra sta podpisala sporazum o označitvi meje med državama. Sporazum sledi obmejnim obstreljevanjem med libanonsko državno in novo sirsko vojsko, ki se vrstijo od začetka meseca in v katerih je bilo ubitih in ranjenih več deset oseb na obeh straneh meje. Obrambno ministrstvo sirske začasne vlade je za začetek obmejnih spopadov obtožilo libanonsko gibanje Hezbolah, ki je v času državljanske vojne v Siriji podpiralo vlado nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada. Po trditvah sirskega obrambnega ministrstva so borci Hezbolaha takrat ugrabili tri vojake nove sirske vojske, v libanonski vojski pa so zatrdili, da so vojaki vdrli čez mejo.

Ameriška vojska je ponovno bombardirala območja Jemna pod nadzorom uporniškega gibanja Ansar Alah, znanega kot Hutiji. Med drugim je ameriška vojska bombardirala prestolnico Sana in province Hodejda, Sada, Al Džof, Amran in Marib. Napadi so del širše ameriške vojaške kampanje, ki se je začela petnajstega marca, z namenom odvračanja hutijskih napadov na ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu ter zaščite ameriških in izraelskih interesov v regiji. Na ameriške napade so hutiji odgovorili z napadi na ameriške vojaške ladje in z izstrelitvijo raket proti Izraelu. Po poročanju jemenske tiskovne agencije Saba je ameriška vojska v zadnjih napadih na Jemen ubila dvajset ljudi.

Sodnik zveznega sodišča v Washingtonu James Boasberg je vladi predsednika Donalda Trumpa prepovedal izbris razkritih pogovorov o bombardiranju preko Signala. Pogovori so bili po poročanju časnika The Atlantic nastavljeni na avtomatski način izbrisa po enem tednu. To po ugotovitvi sodišča krši ameriško zakonodajo glede arhiviranja. Pogovore je v začetku tedna razkril novinar časnika The Atlantic, potem ko ga je eden od udeležencev ponesreči dodal v Signal skupino, tako da je lahko med 11. in 15. marcem v živo spremljal načrtovanje bombardiranja Jemna.

Protestniki v Novem Sadu so prekinili sestanek župana Žarka Mićina z lokalnim odborom vladajoče Srbske napredne stranke. Glasni vzkliki in žvižgi protestnikov so udeležence sestanka novosadskega župana in lokalnega odbora SNS pregnali iz prostorov lokalne skupnosti Ostrvo, kjer je sestanek potekal. Medtem so novosadski delavci v izobraževanju na protestu pred stavbo šolske uprave zahtevali depolitizacijo izobraževalnih ustanov, zagotovitev varnosti v šolah in višje plače za zaposlene v izobraževalnem sistemu. Novosadski študenti so medtem protestirali pred zgradbami sodišča, tožilstva in novosadskega urada srbske obveščevalne agencije BIA.

Štiri grenlandske stranke, ki po parlamentarnih volitvah skupaj zasedajo 23 od 31 poslanskih mest, so se dogovorile za sestavo vlade pod vodstvom Jensa Frederika Nielsena iz Demokratske stranke. Koalicijski dogovor izključuje independistično stranko Točka orientacije, ki je tako edina ostala v opoziciji. Nielsen je po zmagi na volitvah pred slabimi tremi tedni dejal, da želi oblikovati čim širšo koalicijo, da bi tako lažje ukrepali proti ameriškim poskusom priključitve Grenlandije. Stranke so se za koalicijski sporazum dogovorile tik pred obiskom ameriškega podpredsednika Jamesa Davida Vancea na ameriški raketni bazi v kraju Pituffik na severu otoka.

Avstralski premier Anthony Albanese je razpisal splošne volitve za tretji maj. S tem se začenja pettedenska volilna kampanja. Albanese, vodja laburistične stranke, je napovedal kandidaturo za drugi triletni mandat, njegov glavni tekmec pa je trenutno Peter Dutton, vodja konservativne opozicijske Liberalne stranke. Albanese podpira širitev uporabe obnovljivih virov energije, medtem ko Dutton predlaga odpravo zakonske prepovedi jedrske energije iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in gradnjo sedmih jedrskih reaktorjev. Javnomnenjske raziskave zaenkrat napovedujejo tesen izid volitev.

Turška policija je aretirala Mehmeta Pehlivana, odvetnika aretiranega istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja iz opozicijske Republikanske stranke. İmamoğlu je aretacijo svojega odvetnika označil za pravno neutemeljeno dejanje, namenjeno onemogočanju njegove obrambe. Poleg Pehlivana pa sta bili po preiskavi njunih domov pridržani tudi dve turški novinarki, ki sta poročali o množičnih protestih po aretaciji İmamoğluja. Po poročanju novinarskega sindikata je šlo za Niso Sude Demirel, novinarko časnika Evrensel, in Elif Bayburt, ki dela na tiskovni agenciji ETHA.

Višji svet Radia in televizije Turčije je pred tem izdal kazni štirim turškim televizijam zaradi poročanja o protestih v podporo aretiranemu županu Istanbula Ekremu İmamoğluju. Turški medijski regulator je kanalu Sözcü TV za deset dni prepovedal oddajanje zaradi »spodbujanja sovraštva«. Televizijam Halk TV in Tele 1 je prepovedal oddajanje petih programov, Now TV pa je prejela denarno kazen. Protesti v Turčiji potekajo od aretacije İmamoğluja prejšnji teden po obtožbi korupcije in povezav s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana ter predhodni razveljavitvi njegove diplome. İmamoğlu je sicer nameraval kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah. Trdi, da sta tako aretacija kot razveljavitev diplome, ki je pogoj za prijavo predsedniške kandidature, poskus predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, da mu kandidiranje prepreči.

Mariborski mestni svetniki so na občinski seji potrdili znižanje položnic občanov za pitno vodo in čiščenje odpadnih voda ter zvišanje cen vrtca. Cena za kubični meter pitne vode se bo znižala za deset centov, čiščenje kubičnega metra odpadnih voda pa za šestnajst centov. Kljub nekoliko višji ceni omrežnine bo skupna cena za te komunalne stroške na letni ravni nižja. Svetniki so podprli tudi zvišanje položnic za vrtce, ki bodo višje za tri evre mesečno. Razlog so svetniki utemeljili, češ da gre za zvišanje stroškov dela. Za zvišanje cen je v mariborskem mestnem svetu glasovalo 23 od skupno 45 mestnih svetnikov, predlogu jih je nasprotovalo 14. Tokrat si je župan Saša Arsenovič priskrbel tudi podporo svetnikov iz vrst Gibanja Svoboda. Svetniki so odločali tudi o znižanju občinskih subvencij za vrtce, ki ga je podprlo zgolj trinajst mestnih svetnikov. Večina mestnih svetnikov je namreč menila, da bi znižanje subvencij za starše pomenilo preveliko finančno breme.

OFF je pripravila vajenka Izabella, mentoriral je Matej.