… Nikolić po njegovem z božjo pravičnostjo do zmage na srbskih predsedniških volitvah …

… Dominikanska republika je volila predsednika …

… v Chicagu masovni protesti ob vrhovnemu srečanju zveze NATO...

… v libanonski prestolnici Beirut prvi spopad zaradi sirskega konflikta …

… na Maliju ostaja začasni predsednik Djouncounda Traore …

Vodja Srbske napredne stranke Tomislav Nikolić je novi predsednik Srbije. Njegova zmaga sicer ni bila izključena, je pa nekoliko presenetljivo premagal dosedanjega predsednika države in vladajoče Demokratske stranke Borisa Tadića. Po podatkih Centra za svobodne volitve in demokracijo je Nikolić prejel z 49,4 odstotka glasov, Tadić pa 47,4 odstotka. Tadić, ki mu je sicer Evropska unija bolj naklonjena kot njegovemu tekmecu, je Nikoliću čestital za zmago in ga obenem pozval, naj nadaljuje pot evropskih integracij. Nacionalist Nikolić pa je med drugim ob svoji zmagi dejal, da božja pravičnost obstaja. Novinarja srbskega časnika Politika Dragana Bujoševića smo na začetku vprašali, ali je zmaga Nikolića zanj presenečenje, nato pa še, kakšen bo odnos med Nikolićem in novo vlado, v kolikor jo bo formirala Tadićeva Demokratska stranka, ki je za to dobila mandat:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Nikolič je po zmagi dejal, da Srbija ne bo skrenila z evropske poti. Vendar pa bo po mnenju Bujoševića to tezo težko dokazal zaradi pakta s predsednikom Demokratske stranke Srbije Vojislavom Kuštunico in zaradi njegovega volilnega telesa, ki ni najbolj naklonjeno Evropski uniji. Ponovno Bujošević:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Delni izidi predsedniških volitev v Dominikanski republiki kažejo na zmago Danila Medine, ki je kandidat vladajoče Dominikanske stranke za osvoboditev in je prejel 51 odstotkov glasov. Po treh četrtinah preštetih glasov je nekdanji predsednik in glavni protikandidat Medine Hipolitio Mejia prejel 47 odstotkov glasov. Sicer živi več kot 300.000 državljanov Dominikanske republike v tujini, večinoma na območju New Yorka, in so prav tako pomemben jeziček na volilni tehtnici. Oba kandidata obljubljata, da bosta zvišala življenjski standard prebivalstva. Dominikanska republika je ena od najbolj popularnih turističnih destinacij v karibskem območju in ima 4,5-odstotno letno gospodarsko rast. Kljub temu pa več kot trideset odstotkov ljudi v tej državi živi pod pragom revščine. Kot zanimivost povejmo, da je Mejia kandidiral s sloganom 'Here's Daddy'.

V Chicagu se je včeraj začelo vrhovno zasedanje zveze Nato, ki se bo po pričakovanjih vrtelo predvsem okoli vprašanja prisotnosti sil zavezništva v Afganistanu. Generalni sekretar zveze Andres Fogh Rasmussen je ob včerajšnjem začetku zasedanja vrha potrdil, da Nato ostaja zvest prvotnim načrtom in bo pod Hindukušem v okviru misije Isaf ostal do konca leta 2014. Hitrejšega umika iz Afganistana, po katerem vojaki Nata korakajo že od oktobra 2001, ne bo, naj bi pa zato zveza Nato do sredine poletja 2013 ves nadzor nad varovanjem države prepustila lokalnim enotam. Pri letu 2014 kot datumu dokončnega umika iz države pa ne nameravajo vztrajati Francozi - novi predsednik Francois Hollande (izg. olon) je namreč ob nedavnem obisku Bele hiše zatrdil, da ne namerava snesti predvolilne obljube in bo francoske vojake iz Afganistana umaknil že do konca tega leta.

Zasedanje Nata le streljaj proč na ulicah Chicaga spremljajo množični protesti v znak nasprotovanja imperialistični politiki zveze, kakor tudi nezadovoljstva s splošnim globalnim stanjem in reševanjem krize, ki je zajela svet. Po začetnih manifestacijah v soboto so ob včerajšnjem začetku vrha sledili množični protesti v Chicagu. Po nekaterih podatkih najštevilčnejši po tistih proti vojaškemu posredovanju v Iraku leta 2003. Pisana druščina protestnikov - od okoljevarstvenikov do razočaranih vojnih veteranov, ki so vračali medalje - je nezadovoljstvo med pohodom proti trgu McCormick, kjer se sestajajo voditelji Nata, izrazila mirno. Do manjših incidentov je prišlo zgolj ob koncu včerajšnjih protestov. Manjša skupina protestnikov se je spopadla s policijo, aretiranih je bilo 45 ljudi, 4 policisti pa so morali poiskati zdravniško pomoč.

Gospodarsko združenje zahodnoafriških držav – krajše Ecowas - je dalo soglasje k dogovoru z vojaško hunto v Maliju, po katerem bi začasni predsednik Djouncounda Traore nadaljeval s svojim mandatom tudi po njegovem izteku. Traoreju, ki je bil v preteklosti predsednik parlamenta in je kot začasni predsednik države za dobo 40 dni zaprisegel v aprilu, se mandat sicer izteče v ponedeljek. Kako dolgo še utegne ostati na čelu države, pa zaradi skritih podrobnosti dogovora še ni znano. S Traorejevim nadaljnjim predsedovanjem se je po zagotovilih Ecowasovega pogajalca, zunanjega ministra Burkine Faso Djibrilla Bassole, strinjal tudi Amadou Sanogo, ki je v aprilu z vojaškim pučem uzurpiral oblast. Potem je v zameno za nekatere privilegije po mednarodnem pritisku in sankcijah sledil dogovor, po katerem so oblast prepustiti Traoreju. Kljub novem dogovoru Sanogo in hunta v Maliju ohranjata precejšnjo politično moč, kar sili Ecowas k razmišljanju o morebitni ponovni uvedbi sankcij proti hunti. Zaradi vojaškega udara je aprila na tisoče Malijcev moralo zapusti svoje domove.

V Jemnu je bilo v samomorilskem napadu ubitih več deset pripadnikov vojske. Napad se je zgodil med pripravami na vojaško parado na glavnem trgu v prestolnici Sana, ki bo jutri obeležila 22. obletnico združitve Severnega in Južnega Jemna. Z napadom naj bi se oblastnikom sporočilo, da so na dosegu roke uporniških skupin. Obenem so včeraj napadalci začeli streljati na vozilo, v katerem so bili trije pripadniki obalne straže Združenih držav Amerike, ki so v Jemnu usposabljali lokalne sile. Za oba napada naj bi bili odgovorni pripadniki celice Al Kaida na jugu države. Obenem se trenutna sunitska vlada spopada tudi s šiitskimi uporniki na severu države.

V Bejrutu, glavnem mestu Libanona, se je zgodil prvi spopad med suniti, ki nasprotujejo režimu Al Asada v Siriji, in skupino sunitov, ki ga podpirajo. Povod za spopad je bil uboj protisirijskega sunitskega klerika na severu države, ki so ga ustrelile libanonske varnostne sile. Spopad v Bejrutu kaže na nevarnost širitve sirskega konflikta na Libanon, saj je Sirija več desetletij imela obsežen vpliv na Libanon. Kljub umiku sirske vojske leta 2005 iz Libanona je odnos do Sirije ena glavnih političnih linij, po kateri se posamezne frakcije opredeljujejo.

Konflikt se nadaljuje tudi v Siriji, kjer je eksplodirala bomba blizu opazovalcev Združenih narodov, ki naj bi poskušali zagotoviti premirje med sprtima stranema. Obenem je uporniška militantna skupina Al Nusra podala izjavo, da je odgovorna za samomorilski napad na vzhodu Sirije v soboto, ki je terjal 9 življenj. Po njihovih besedah z napadi poskušajo končati zatiranje sunitske večine v Siriji zaradi oblasti Al Asada.