Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je potrdil, da so z Združenim kraljestvom dosegli dogovor o britanskem izstopu iz Unije. Ta v ključnih določilih prinaša spremembe glede tako imenovanega irskega varovala. Severna Irska bo ostala v carinskem območju Združenega kraljestva, njena zakonodaja pa bo usklajena z naborom evropskih pravil glede blaga. Kot je pojasnil glavni pogajalec Evropske unije za brexit Michel Barnier, bo za proizvode tretjih držav, če bo za njih obstajalo tveganje vstopa na enotni trg, Združeno kraljestvo nanje lahko uveljavljalo svoje carine; v nasprotnem primeru bodo v veljavi carine Evropske unije. Urejeno je tudi vprašanje davka na dodano vrednost in vloge severnoirskih oblasti. Dogovor za zagotovitev “urejenega” brexita 31. oktobra morata potrditi še britanski in evropski parlament.

Po obsodbi katalonskih politikov in aktivistov so v tej španski pokrajini že tretji dan zapored potekali protesti. V Barceloni so demonstranti zažigali avtomobile in postavljali barikade, ponekod pa so se spopadli s policijo. Po podatkih španske vlade je bilo v zadnjih dveh dneh aretiranih 51 ljudi. Katalonski predsednik Quim Torra je obsodil nasilje in pozval k ustavitvi nasilja, ki omadežuje podobo katalonskih prizadevanj za samostojnost. Španska vlada premiera Pedra Sancheza, ki opravlja tekoče posle, je opozorila, da bi lahko v primeru nadaljevanja zaostrenih razmer aktivirala 155. člen ustave, s katerim bi razpustili katalonsko vlado in prevzeli nadzor nad regijo. Španska vlada je “zloglasni” 155. člen prvič uporabila leta 2017, potem ko je katalonska vlada izvedla s sodno odredbo prepovedani referendum za neodvisnost.

Varnostni svet Združenih narodov je v soglasni izjavi petnajstih članic izrazil “globoko zaskrbljenost” zaradi tveganja razpršitve ujetih borcev Islamske države na severovzhodu Sirije. Obenem izraža zaskrbljenost nad poslabšanjem humanitarnega položaja - od začetka turškega vdora je po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice z domov, predvsem z območij okoli Tal Abadja in Kobaneja, ta pregnal več kot tristo tisoč ljudi -, ob nasprotovanju Rusije in Kitajske pa agresorja ni pozval k prekinitvi ofenzive. V vlogo mirovnega posrednika sedaj stopajo Združene države Amerike, ki so - čeprav po besedah predsednika Donalda Trumpa Kurdi niso “angelčki” - s predlogom pogajanj v Ankaro poslale podpredsednika Mika Penca in zunanjega ministra Mika Pompea. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer zatrdil, da do kurdskega umika s tako imenovane varne cone v Siriji ne namerava končati vojaške operacije, niti se z njimi nima namena pogajati.

Kurdske oblasti so Turčijo medtem obtožile uporabe z mednarodnim pravom prepovedanega orožja - napalma in streliva z belim fosforjem. Po njem naj bi posegli ob bitki v Ras al Ainu. Čeprav neodvisne potrditve teh informacij še ni, v okolici tega mesta  v zadnjih dveh dneh beležijo porast žrtev z opeklinami, ki nastanejo ob uporabi omenjenega orožja.

Policija unsko-sanskega kantona je navkljub opozorilom lokalnih oblasti o nevzdržnih razmerah iz Bihaća v migrantski center v Vučjaku prepeljala več kot 1.700 migrantov. Župan Bihaća Šuhret Fazlič je opozoril, da brez pomoči države ne morejo urejati trenutnih razmer in da so bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za zagotavljanje osnovnih življenjskih dobrin, kot so voda, hrana in zdravstvena oskrba, v ponedeljek primorani ustaviti pomoč omenjenemu migrantskemu centru. Ta je že tako prenatrpan - v njem naj bi bilo po podatkih oblasti nastanjenih med 1.500 in 2.000 ljudi -, policijska akcija pa bo razmere le še poslabšala, zaradi česar se je po poročanju portala N1 tamkajšnja izpostava Rdečega križa odločila za umik svojih prostovoljcev iz centra.

Sindikat in društvo novinarjev Slovenije sta ob napovedanem kolektivnem odpuščanju - oziroma “programu razreševanja presežnih delavcev”, kot se glasi uradno pojasnilo - na medijski hiši Delo pozvala k poštenemu socialnemu dialogu ter ohranitvi kritičnega in kakovostnega novinarstva. Natančno število odpuščenih delavcev še ni znano, zagotovo pa jih bo več kot 30, saj je program, katerega predlog je poslovodstvo družbe v skupno posvetovanje predložilo predstavnikoma reprezentativnih sindikatov in predsednici sveta delavcev, predložiti v primeru, ko zaradi poslovnih razlogov nepotrebno delo postane za več kot 30 delavcev pri podjetju, ki zaposluje 300 ljudi ali več - Delo ima 322 zaposlenih, od tega na novinarskih delovnih mestih 150. Stališče Društva novinarjev Slovenije do odpuščanj predstavi njegova predsednica Petra Lisjak Tušek.

Izjava

V Društvu novinarjev Slovenije so kritični do modela reševanja finančnih težav z odpuščanjem, ki na dolgi rok ne more prinesti ničesar dobrega. Kljub temu pa se je na mestu vprašati, ali je upad tiskane naklade, ki smo mu bili pri Delu priča zadnja leta, morda povezan tudi s kakovostjo prispevkov.

Izjava