Na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko so proti priznanju Palestine glasovali le poslanci Slovenske demokratske stranke. Večina je parlamentu predlagala priznanje, zato bodo čez uro v državnem zboru razpravljali o priznanju Fatahove oblasti na Zahodnem bregu, ki z Izraelom pri okupaciji Palestine kolaborira. Zunanja ministrica Tanja Fajon:

Izjava

Sklep, o katerem so že in še bodo razpravljali, se glasi, citiramo: »Republika Slovenija priznava Državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo.« V obrazložitvi predlaganega sklepa stoji, da je vlada obravnavala sklep glede priznanja Palestine v mejah iz leta 1967 ali v katerih koli drugih mejah, dogovorjenih med Izraelom in Palestino ob nadaljnjem napredku glede dogovora o premirju v Gazi. Čeprav bi si koalicijski poslanci želeli drugače, v parlamentu danes še ne bodo glasovali o priznanju. SDS je z vložitvijo predloga za razpis posvetovalnega referenduma namreč postopek zavlekla za najmanj 30 dni.

Izjava

Poslanec Nove Slovenije Jernej Vrtovec se je glasovanja na odboru vzdržal. Opozicijska SDS na čelu z Janezom Janšo je opozarjala na bolj in predvsem manj smiselne vidike tega, da je slovensko priznanje Palestine nesmiselno, in s tem zunanjo ministrico spodbudila, da je vendarle udarila po mizi:

Izjava

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na pogovor poklicala začasno odpravnico diplomatskih poslov Bosne in Hercegovine v Sloveniji. Na ministrstvu so ji izrazili protest, ker vlada BiH ni omogočila izvedbe evropskih volitev za skoraj 2000 slovenskih državljanov, ki živijo v Bosni. Proti omogočanju volitev za slovenske, poljske in romunske državljane so včeraj zvečer v drugo glasovali srbski ministri v bosansko-hercegovski vladi Staša Košarac, Srđan Amidžić in Nenad Nešić. Razlog je njihov protest proti resoluciji Združenih narodov o genocidu v Srebrenici, ki so jo Slovenija, Romunija in Poljska podprle. Fajon je odločitev treh ministrov označila za spolitizirano potezo.

Z ljubljanske upravne enote so sporočili, da v času stavke odpovedujejo vse termine obiskov na enoti. Stranke se morajo na upravni enoti zglasiti v času uradnih ur, brez naročila. Po poročanju časopisa Dnevnik so stranke včeraj morale na obravnavo čakati uro ali več. Zaposleni na 31 od 55 upravnih enot po državi vsak delovni dan stavkajo od polovice maja. Med drugim zahtevajo dvig plač za sedem plačnih razredov in razbremenitev zaposlenih z novimi zaposlitvami. Na ministrstvu za javno upravo so 23. maja objavili dopis, s katerim so razširili seznam nujnih nalog, ki jih morajo na upravnih enotah obravnavati brez presoje nujnosti. Dopis je po oceni sindikata državnih organov tako širok, da vsebuje večino nalog, ki jih upravne enote opravljajo, ko delujejo normalno. Zato dopis po mnenju sindikata ogroža pravico do stavke. Predsednik sindikata Frančišek Verk pojasnjuje, kaj so razlogi za zaostritev stavke.

Izjava

Dvig plač direktorjem, ki ga je omenjal Verk, vlada načrtuje v sklopu reforme javnosektorskega plačnega sistema, ki bo uveljavljena najprej v začetku prihodnjega leta.

Popoldanske nevihte z močnimi nalivi so povzročile poplave na severovzhodu države. V občini Gornja Radgona se je sprožilo več zemeljskih plazov, zaradi plazov je ogroženih več hiš, daljnovod v naselju Police in vodovodno-kanalizacijsko omrežje. V Črešnjevcih so zaradi plazu evakuirali družino. V občini Radenci, v Boračevi, je poplavilo okrog 100 hiš, je sporočil radenski župan Roman Leljak. Okrog 500 prebivalcem je po podatkih župana povsem zalilo kleti, nekaterim tudi prva nadstropja domov. Obljubil je, da bo na današnji seji občinskega sveta predlagal nemudno izplačilo 1000 evrov pomoči na hišo. Leljak ima že takoj pripravljeno oceno, da je na občinski infrastrukturi škode za okrog 400 tisoč evrov.

Visoko sodišče v pakistanskem Islamabadu je nekdanjega premierja, zdaj pa vodjo opozicije iz zaporne celice, Imrana Khana, oprostilo obsodbe izdaje državnih skrivnosti. Oprostilo je tudi Šaha Mahmuda Kurešija, ki je bil Khanov zunanji minister. 10-letna zaporna kazen, ki jima jo je letošnjega januarja, pred pakistanskimi splošnimi volitvami, v zaporu izreklo posebno sodišče, je tako razveljavljena. Ker prestajata kazni v primerih ločenih obsodb, ju iz zapora ne bodo izpustili. V primeru oprostilne sodbe gre za očitano razkritje informacij iz depeše med pakistanskim zunanjim ministrstvom in pakistanskim veleposlanikom v Združenih državah Amerike, Asadom Madžidom Khanom. Nekdanji veleposlanik je v depeši opisal sestanek, ki ga je imel marca 2022 s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva. Na sestanku je asistent ameriškega urada za južno- in srednjeazijske zadeve Donald Lu veleposlanika opozoril na posledice Khanove nevtralnosti do Rusije. Lu je dejal, da bo Washington Pakistanu vse odpustil, če bodo v parlamentu premierju uspešno izglasovali nezaupnico. Mesec dni po sestanku so v pakistanskem parlamentu Khanu nezaupnico tudi izglasovali. Na oblast se je vrnila dinastija Šarif in se na oblasti ohranila tudi po letošnjih volitvah.

Dve sindikalni centralni sta v Nigeriji organizirali celodnevno splošno stavko, ki je med drugim povzročila električni mrk. Zahtevajo več kot 16-kraten dvig minimalne plače – ki znaša manj kot dvajset evrov na mesec. Poleg tega nasprotujejo dvigu cen elektrike, ki jih je vlada predsednika Bole Tinubuja aprila dvignila za več kot trikrat. Cen ni dvignila za vse, ampak le za tiste porabnike, ki elektriko prejemajo najmanj 20 ur dnevno, zato v vladi trdijo, da gre zgolj za poslovne porabnike, in ne gospodinjstva. Električni mrk je povzročila stavka operaterjev državnega električnega prenosnega omrežja. V podjetju so sindikaliste obtožili, da so operaterje nasilno izvlekli iz nadzornih pisarn. Danes zgodaj zjutraj je sindikalna centrala Nigerijski kongres dela po nočnih pogajanjih z vlado objavila dokument z dosežki. V njem ni zaveze po koncu stavke, a dosegli so zgolj obljubo o dvigu minimalne plače na skoraj 40 evrov mesečno. Predsednik Tinubu, ki je vlado prevzel pred letom dni, skuša reformirati gospodarske politike. Kmalu po prihodu na oblast je ukinil državne subvencije za nakup naftnih derivatov, kasneje pa tudi subvencije revnim za nakup elektrike. Uradni namen ukinitve subvencij je varčevanje, da bi lahko država v električno omrežje investirala neposredno.