Žrtvena zmaga
Na pakistanskih parlamentarnih volitvah, katerih uradne rezultate je volilna komisija objavila včeraj, tri dni po volitvah, je zmagala stranka Pakistansko gibanje za pravico. Stranka, ki jo iz zapora vodi nekdanji premier, še pred tem pakistanska zvezda v kriketu, Imran Khan, na volitvah ni smela nastopiti z enotnim simbolom, kijem za kriket. Simboli so v pakistanski politiki ključen identifikator strank, a je vrhovno sodišče Khanovi stranki uporabo enotnega simbola prepovedalo, ker ni organizirala znotrajstrankarskih volitev. Kljub temu da Khan, obsojen po več obtožnicah, ni smel kandidirati in da so kandidati njegove stranke nastopali kot formalno neodvisni, je stranka, znana pod kratico PTI, dobila več kot 90 od 266 poslanskih mest, o katerih so volivci odločali.
Stranka družine Šarif, najbolj etablirane politične dinastije v Pakistanu, je v državnem parlamentu dobila 75 poslanskih sedežev, tretjeuvrščena pa je stranka družine Buto z nekaj več kot 50 osvojenimi stolčki. Obe stranki, prva znana pod kratico PMLN, druga pa pod kratico PPP, sta predlani s pomočjo manjših strančic zrušili Khanovo vlado v procesu, ki velja za vojaško motiviranega. Khana so nove oblasti dale zapreti, vmes dokončale popis prebivalstva in spremenile meje volilnih enot. Takoj zatem je tranzicijska vlada, lojalna do Šarifov, razpisala volitve, a se je, kot kaže, uštela.
Na volitvah so Khanovi kandidati zmagali prav na valu sentimenta proti establišmentu. Po volitvah so na ulicah pakistanskih mest potekali protesti, na katerih so Šarifom in establišmentu očitali volilno krajo. Khanova stranka trdi, da bi v resnici morala dobiti še 70 poslanskih mest več, kot jih je. Aiša Džalal, profesorica na bostonski Univerzi Tufts, opisuje proteste, ki po njenem niso bili prav množični. Trenutno je Džalal v Lahoreju, prestolnici pakistanske province Pandžab.
Sogovornica je omenila, da so vladajoči politiki kampanjo proti Khanovi PTI – in tudi zapiranje njenih kandidatov – vodili na osnovi protestov lanskega devetega maja. Šlo je za množične nasilne proteste Khanovih podpornikov, ki so takrat nasprotovali njegovi aretaciji. Na tokratnih volitvah je vlada iz varnostnih razlogov tudi onemogočila internetne in mobilne komunikacije. A varnostni razlogi se ne skrivajo v potencialnih protestih Khanovih podpornikov, temveč v terorističnih akcijah v tednih pred volitvami.
Sogovornica meni, da je razlogov za zmago Khanovih kandidatov več, a glavni je uspešna viktimizacija Khana samega.
Z Džalal se strinja tudi Abdul Moiz Džaferi, pravnik in kolumnist časopisa Dawn, največjega pakistanskega časopisa v angleškem jeziku.
Šah Mer Baloč, pakistanski novinar in dopisnik Guardiana, k temu dodaja mobilizacijo več kot 20 milijonov novih volivcev, ki jo je proizvedlo policijsko nasilje nad Khanovimi podporniki.
Imrana Khana so predlani z nezaupnico v parlamentu odstavili po ameriškem nasvetu, da bi bilo za Pakistan bolje, če ne bi vladal on. Lani so ga še zaprli, tik pred letošnjimi volitvami pa na sojenju, ki se je odvilo kar v zaporu, obsodili za izdajo državnih skrivnosti. Dokaz za volilne nepravilnosti, o katerih zdaj govorijo v Khanovi stranki, so različni preliminarni in končni rezultati. Kandidati, ki so sprva mislili, da so zmagali, so v uradnih rezultatih izgubili tudi po 30 tisoč glasov. V Balučistanu so pričakovali zmago baluških strank, a je na volitvah v tamkajšnji provincialni parlament nazadnje zmagala stranka PPP.
Že pred volitvami je vlada spremenila meje volilnih enot, da bi to koristilo strankama PMNL in PPP, pravi Baloč.
A niti to vladajočim politikom ni pomagalo. Vseeno obstaja možnost, da bosta zdaj drugi največji parlamentarni stranki v državnem parlamentu uspešno oblikovali vladno koalicijo.
Džaferi meni, da koalicija med dvema strankama establišmenta kljub temu ne bo tako zlahka dosegljiva.
Če se bodo pakistanski politiki do nove vlade morali še dodobra prešteti, ostaja vprašanje, kakšna je sploh razlika med Khanom in ljudmi, ki jih predstavlja kot establišment. Sogovornica zaključuje, da po politični vsebini med opcijama pravzaprav ni bistvenih razlik.
Vir fotografije: Nazly Ahmed, flickr, creative commons
Dodaj komentar
Komentiraj