OFF ... BUM!

OFF ... BUM!

Aktualno-politična novica
30. 12. 2019 - 15.00
 / OFF

Politični pregled leta
 / 27. 12. 2019
Praznični čas ni čas počitka za ameriško vojno letalstvo, ki je v zadnjih dneh izvedlo napade v Somaliji, Iraku in Siriji. Najprej v Somalijo. Kot so sporočili iz Afriškega poveljstva ameriških oboroženih sil, so v soboto izvedli tri letalske napade v dveh krajih v Somaliji, ki sta sicer pogosto cilj ameriških napadov, nazadnje pred enim mesecem. Cilj so bila domnevna oporišča skupine Al Šabab. Napad je bil izveden v koordinaciji s somalijsko vlado in naj bi bil odgovor na petkovo eksplozijo avtomobila bombe v Mogadišu, v katerem je umrlo 79 ljudi. Odgovornosti za ta napad sicer ni prevzel še nihče. Ameriški letalski napadi v Somaliji so se precej okrepili letos, po tem ko je ameriški predsednik Donald Trump jug države razglasil za aktivno vojno območje. 

V nedeljo pa so ameriška letala v Iraku in Siriji napadla šiitsko paravojaško skupino Kataib Hezbollah. Ta naj bi bila odgovorna za več napadov na vojaške baze, v katerih se zadržujejo ameriški vojaki in pogodbeni delavci ameriških oboroženih sil. Zadnji je bil raketni napad na bazo iraške vojske v Kirkuku, v kateri je bil ubit ameriški pogodbenik. Ameriška brezpilotna letala so napadla tri domnevna oporišča skupine Kataib Hezbollah v Iraku in dve v Siriji. Kot so povedale iraške oblasti, je bilo v treh napadih v Iraku ubith vsaj 25 ljudi. Kataib Hezbollah je del zavezništva šiitskih paravojaških skupin, ki jih sponzorira iraška vlada, imenovanega Hašd al Šabi. Gre za prvi ameriški napad na katero izmed šiitskih milic v Hašd al Šabi , ki je bil sicer ustanovljen, da bi iraški vojski pomagal v boju proti Islamski državi. Iran, ki naj bi bil glavni podpornik skupine Kataib Hezbollah, je napad označil za teroristično dejanje. 

O načrtovani nacionalizaciji hrvaškega naftnega podjetja INA
 / 2. 1. 2017
Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je bil na ponovljenem v primeru INA-MOL obsojen na šest let, soobtoženi še vedno aktualni predsednik uprave madžarske energetske družbe MOL Hernadi Zsolt pa na dve leti zaporne kazni. Odločitev zagrebškega županijskega sodišča še ni pravnomočna. Sodišče je pritrdilo tožilstvu, da je Sanader leta 2009 kot predsednik hrvaške vlade od Hernadija prejel 10 milijonov evrov podkupnine, da bi MOL-u omogočil upravljavske pravice v hrvaški INI, čeprav MOL v INI sploh ni imel večinskega deleža. Sanader se razglasitve sodbe ni udeležil, njegova odvetnica Jadranka Sloković pa je napovedala pritožbo na vrhovno sodišče. Sanader je bil na prvem sojenju v tem primeru, leta 2012, obsojen na 7 in pol let zapora, a je takrat ustavno sodišče sodbo razveljavilo. Sanader je bil zaenkrat pravnomočno obsojen v aferi Planinska, v kateri je Ministrstvo za regionalni razvoj nad tržno ceno kupilo zgradbo na Planiski ulici v Zagrebu, Sanader pa je pri tem prejel 2,28 milijonov evrov provizije. Nepravomočno je bil obsojen v aferi Hypo banke in oproščen v aferi HEP, v aferi Fimi medija pa postopek pred sodiščem še traja. 

Ukrajina in separatistični republiki Doneck in Lugansk so si izmenjali ujetnike. Ukrajinska stran je izpustila 124 zapornikov, oblasti v uporniških regijah pa so jih izpustile 76. Med zaporniki, ki jih je izpustila Ukrajina, so tudi policisti, ki naj bi streljali na protivladne protestnike v času protestov, ki so privedli do padca predsednika Viktorja Janukoviča zaradi česar se je v Kijevu zbralo nekaj sto protestnikov, ki so nasprotovali njihovi izpustitvi. Izmenjava je bila dogovorjena na srečanju med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Parizu v začetku tega meseca. Srečanje sta organizirala francoski predsednik Emmanuel Macron in Angela Merkel, ki sta danes pozdravila izmenjavo zapornikov kot korak k umiritvi konflikta v vzhodni Ukrajini. Zadnja izmenjava zapornkov se je zgodila pred dvema letoma. 

Francosko-afriška naveza v mandatu predsednika Françoisa Hollanda
 / 12. 10. 2016
Predsednik Gane Nana Akufo-Addo je povedal, da se želi pridružiti Zahodnoafriški denarni uniji, ki bo v naslednjem letu zamenjal zahodnoafriški frank, ki ga je do sedaj vodila Francija. Če bi Gana prevzela novo valuto, ki se bo imenovala eco, bi bila največje gospodarstvo v skupnem monetarnem območju Zahodne afrike. Akufo-Addo je ob tem povedal, da nasprotuje, da bi imel eco fiksno tečajno razmerje z evrom, kot ga ima sedaj zahodnoafriški frank. Predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara and predsednik Francije Emmanuel Macron sta nedavno napovedala, da se bo Francija umaknila iz denarne unije zahodnoafriških držav. Do sedaj so morale imeti te države polovico svojih denarnih rezerv shranjenih v Franciji, francoski uradniki pa so sedeli tudi na nadzornem organu valute.

Delavci v murskosoboškem hotelu Diana so za 9. januar napovedali stavko. Razmere v Diani in stavkovne zahteve predstavi Breda Črnčec iz Sindikatu delavcev v gospodinjstvu in turizmu, ki združuje delavce v Diani.

Izjava

Zaposleni so prav tako prejeli le 221 evrov regresa za leto 2019, medtem ko jim po panožni kolektivni pogodbi za gostinstvo pripada 1050 evrov. Kot še poudarjajo v Sindikatu delavcev v gospodinjstvu in turizmu, je ključni problem v Hotelu Diana pomanjkanje socialnega dialoga, za kar je odgovorno vodstvo podjetja.  Zaposleni še vedno niso spoznali in se srečali z novim direktorjem Boštjanom Serecem, ki je na svoji funkciji nastopil 25. oktobra.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.