Evropska komisija je pozdravila spremembe ameriškega odloka o ekoloških subvencijah. Tako imenovani Odlok za zmanjševanje inflacije namenja 350 milijard evrov subvencij podjetjem za razvoj zelenih tehnologij. Evropsko unijo, ki prisega na prostotržni pristop, je zmotil del odloka, ki spodbuja kupovanje vozil ameriških proizvajalcev, saj naj bi to diskriminiralo evropske avtomobilske proizvajalce. V novih navodilih o izvajanju odloka, ki jih je ameriška vlada izdala včeraj, so Evropsko komisijo pomirili, češ da zanje na ameriškem trgu še vedno obstaja dobiček, saj bo po odloku lahko subvencioniran tudi nakup evropskih vozil. Evropska komisija meni, da so nekateri členi še vedno sporni, a predsednik Joe Biden zagotavlja, da zavezniki, kot je Evropska unija, ne bodo prikrajšani. Odlok je del 1,7-bilijonskega ameriškega proračuna za 2023, ki namenja več sredstev vojski, pomoči Ukrajini in socialni varnosti.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je v uradni izjavi ocenil, da proticovidni ukrepi za preverjanje potnikov s Kitajske niso upravičeni. Različica omikrona BF7, ki je na Kitajskem najbolj razširjena, je v Evropski uniji že prisotna, zato njena nevarnost ni narasla. Zaradi višje imunitete prebivalcev Evropske unije in predhodnega evropskega izbruha variant virusa, prisotnih na Kitajskem, decembrsko zvišanje števila okuženih na Kitajskem ne bo vplivalo na epidemiološko situacijo v Uniji. Prva država Unije, ki je uvedla obvezno testiranje za potnike s Kitajske, je Italija. Premierka Giorgia Meloni je sporočila, da pri testiranju prav tako niso odkrili novih variant virusa. Kljub temu sta premierka in minister za transport Matteo Salvini pozvala k uvedbi enakih ukrepov kot v Italiji tudi na ravni Evropske unije. Negativen izvid testa na covid-19 za potnike s Kitajske prav tako zahtevajo države, kot so Indija, Japonska in Združene države Amerike.

Nemška humanitarna organizacija Sea-Eye je v odzivu na novi odlok italijanske vlade o nevladnih organizacijah sporočila, da vlada namerno otežuje reševanje migrantov na morju. V organizaciji opozarjajo, da odlok krši mednarodno in nemško pomorsko pravo, evropsko zakonodajo in mednarodna ter regionalna zagotovila o človekovih pravicah. Italijanska vlada z odlokom, ki ga je sprejela v sredo zvečer, določa, da se lahko naenkrat izvaja le eno reševanje. Pri tem rešeni ne smejo prestopati z enega plovila na drugo. Odlok kapitanom reševalnih ladij nalaga, da morajo od rešenih pridobiti namere o podajah prošenj za mednarodno zaščito, kar nima pravne osnove. Namere bi namreč morali zbirati italijanski organi. Druga sporna določba odloka nevladnim organizacijam nalaga, da takoj, ko rešijo ljudi iz morja, od italijanskih oblasti zahtevajo varen pristan. Po pojasnilih Sea-Eye tega Italija od njih ne more zahtevati, če so ljudi rešili izven italijanskih teritorialnih voda. Za tiste, ki bodo odlok kršili, je vlada določila kazni do petdeset tisoč evrov, pridržanje ali celo zaseg plovila.

Evropsko javno tožilstvo je nekdanjo hrvaško ministrico za regionalni razvoj in evropska sredstva Gabrijelo Žalac ter tri druge obtožilo trgovanja z vplivom in zlorabe položaja. Osumljence so na zahtevo tožilstva aretirali že novembra lani, ko je tožilstvo sprožilo preiskavo poskusa prirejanja cene javnega razpisa za informacijski sistem strateškega načrtovanja in podpisa pogodbe s podjetjem, ki ni sodelovalo na razpisu. Tožilstvo ocenjuje, da so obtoženci povzročili milijon evrov škode evropskemu proračunu in tristo tisoč evrov hrvaškemu. 

Mestni svet v Vukovarju je sprejel spremembo mestnega statuta in izbrisal določbo, ki odreja uporabo srbskega jezika in cirilice v javnem življenju in uradnih postopkih na področju mesta. Mestni svet je odločitev sprejel na podlagi popisa prebivalstva v Vukovarju iz leta 2021, ki je pokazal, da Srbi predstavljajo približno 30 odstotkov vseh živečih v mestu. Odločitev sledi argumentaciji, da srbsko govoreči prebivalci predstavljajo manj kot tretjino celotnega mestnega prebivalstva. Mestnim oblastem naj zato ne bi bilo treba upoštevati 12. člena ustave, ki omogoča uradno uporabo jezika nacionalnih manjšin. 

Črnogorski parlament je Miodraga Lekića potrdil za mandatarja za sestavo nove vlade. Pred tem so v parlamentu morali spremeniti Zakon o predsedniku, ki po novem določa, da v primeru, ko predsednik ne predlaga mandatarja, to lahko stori parlament, v katerem pa je Lekića podprla minimalna večina 41 poslancev. Kot mandatar je bil predlagan že septembra, a ga je predsednik Milo Đukanović, čigar socialisti so v opoziciji, takrat zavrnil.

Benjamin Netanjahu je prisegel kot novi premier Izraela. Na tem položaju je s presledki že petnajst let, njegova nova vlada pa bo najbolj desna v zgodovini države. Koalicijska pogodba namreč že v prvi povedi napoveduje širitev izraelskih naselbin v Palestini na podlagi »neodtujljive pravice Judov do celote starega Izraela«. Itamar Ben-Gvir iz stranke Otzma Jehudit je prevzel ministrstvo za državno varnost. V koalicijski pogodbi je dobil pooblastila za spremembe zakonodaje o policiji. Napovedane spremembe vključujejo podelitev imunitete pripadnikom varnostnih organov tudi za dejanja, storjena v civilu in izven delovnega časa. Koalicijska pogodba napoveduje še dovoljenje civilistom za streljanje na tiste, ki prečkajo »njihovo« posest. Vodja religiozne judovske stranke Šas Arjeh Deri bo kljub obsodbi za davčno utajo spet postal minister za notranje zadeve, verski zionist Bezalel Smotrich pa bo prevzel kar dve ministrstvi, obrambno in finančno.

Valentin Hajdinjak ostaja predsednik uprave Darsa, v upravi pa bodo z novim letom trije novi člani. Pridružujejo se ji nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, David Skornšek in Lidija Kegljevič Zagorc, ki bodo zamenjali tri predčasno odstavljene člane.

Vili Kovačič je s skupino sedmih državljanov vložil drugo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija. Vlado obtožujejo zlorabe položaja v referendumski kampanji in menijo, da je postopek sprejema zakona nezakonit, vsebina pa neustavna. Premierja Roberta Goloba obtožujejo vmešavanja v notranje zadeve RTV-ja in rušenja delitve oblasti. Goloba so tako prijavili tudi na protikorupcijsko komisijo zaradi nedopustnega konflikta interesov. Vilija Kovačiča smo prosili za pojasnitev, kdaj je vlada zlorabila položaj v referendumski kampanji, povedal pa nam je, da je vse javno zapisano. 

OFF je pripravil vajenec Luka, mentorirala je Ajda.

Vir slike: Facebook