Izvršni odbor Stranke modernega centra je iz stranke izključil podpredsednika stranke in v prejšnjem mandatu tudi predsednika parlamenta Milana Brgleza. Razlog za izključitev naj bi bilo nespoštovanje odločitev organov stranke. Stranka modernega centra je v izjavi zapisala, da je Brglez s svojimi ravnanji konec preteklega tedna otežil potek pogajalskega procesa za oblikovanje levosredinske koalicije in negativno vplival na ugled stranke. Brglez pa je po drugi strani zapisal, da je bil izključen zaradi svoje pokončne drže, ker je bil kdaj kritičen do lastne stranke in ker je nasprotoval temu, da gre SMC v koalicijo s Slovensko demokratsko stranko. Kako bo nadaljeval politično pot, Brglez še ne ve. Postopek izključevanja opiše Brglez.

Izjava

Skupščina Črne gore je z enainštiridesetimi glasovi od enainosemdesetih potrdila nov Zakon o predsedniku. Po izteku funkcije ima predsednik pravico do častnega naziva “nekdanji predsednik Črne gore”, nadomestila plače in uporabe službenega vozila z voznikom. Prav tako ima po izteku funkcije pet let pravico uporabljati pisarno in zaposliti enega svetovalca in pomočnika. Zakon tudi predvideva, da pokojnina nekdanjega predsednika ne sme znašati manj kot sedemdeset odstotkov poslednje plače, ki jo je dobil kot predsednik. Častni naziv pripada vsem črnogorskim predsednikom, ki so to funkcijo opravljali od osamosvojitve Črne gore 3. junija 2006. Poleg trenutnega predsednika Mila Đukanovića, ki je predsednik postal letos, naziv torej pripada še Filipu Vujanoviću, ki je bil predsednik Črne gore med letoma 2003 in 2018.

Mirjana Marković, nekdanja soproga Slobodana Miloševića, je bila v Beogradu obsojena na leto dni zapora. Obsojena je, da je leta 2000 vplivala na člane vladne komisije, da so nezakonito dodelili stanovanje varuški svojega vnuka, čeprav za to ni izpolnjevala zakonskih zahtev. Marković je sicer bila obsojena v odsotnosti, ker je nedostopna pravosodnim organom Srbije, od leta 2005 pa je za njo razpisana mednarodna tiralica. Marković živi v Rusiji, od leta 2010 pa tam tudi uživa status politične begunke. Poleg nje sta bila v isti zadevi obsojena še bivša sekretarka vlade Srbije Živka Cica Knežević in nekdanji direktor podjetja z nepremičninami DIPOS-a Miloš Lončar.

Na Češkem je osem mesecev po volitvah prisegla nova vlada, ki jo vodi Andrej Babiš. Manjšinsko vlado poleg Babiševe liberalne stranke ANO sestavljajo še socialdemokrati. Pri glasovanju v parlamentu naj bi jim večino zagotovili še komunisti v zameno za položaje v velikih državnih podjetjih. Ti bodo končno odločitev o tem sprejeli konec tedna. Češki parlament bo o vladi predvidoma glasoval enajstega julija. Prvo vlado je Babiš oblikoval že januarja, a takrat ni dobil zadostne podpore v parlamentu, je pa njegova vlada odtlej opravljala tekoče posle.

Konzervativna večina sodnikov Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike je s petimi glasovi proti štirim odpravila kalifornijski zakon, ki je krščanskim klinikam, ki svetujejo proti splavu, nalagal, da nosečnicam predstavijo poceni ali zastonj možnosti opravljanja splava, ki so jim na voljo. To je po mnenju sodnikov kršilo prvi amandma ameriške ustave, ki zagotavlja svobodo govora, saj ljudi sili, da splav oglašujejo v nasprotju s svojimi prepričanji.

Prav tako je večina sodnikov istega sodišča z enako večino potrdila prepoved potovanj v Združene države Amerike državljanom večinoma muslimanskih držav, ki jo je uvedel predsednik Donald Trump. Ta se nanaša na državljane Sirije, Irana, Libije, Jemna in Somalije. Vključuje pa tudi sankcije proti Severni Koreji in proti državnim uradnikom Venezuele. Vrhovno sodišče je zavrnilo argument, da gre za neustavno diskriminacijo na podlagi vere.

Izrael pa je, po drugi strani, odpravil prepoved vstopa v državo državljanom Indonezije. To je storil po odločitvi Indonezije, da spet izdaja vizume Izraelcem. Prepoved vstopa Indonezijcem v Izrael je bila predvidena devetega junija, a je bila odložena. Predvidena prepoved je bila odgovor na to, da je Indonezija 23. maja prepovedala izdajanje vizumov skupinam izraelskih turistov v znak protesta proti nasilju nad palestinskimi protestniki v Gazi, kjer je bilo ubitih več kot 135 Palestincev.