Nigerijska vlada je pričela s procesom repatriacije nigerijskih migrantov iz Libije, ki so tam ujeti po neuspešnih poskusih prečkanja Sredozemskega morja. Odločitev sledi ugotovitvam nigerijske vlade, da so njihovi državljani v Libiji izpostavljeni trgovini z ljudmi in drugim zlorabam. Nigerijski državljani v Libiji predstavljajo največjo migrantsko skupino. Nigerijski zunanji minister Geoffrey Onyeama je na obisku v Tripoliju ocenil, da bodo nazaj v Nigerijo premestili okoli 5 tisoč državljanov, nigerijska vlada pa je procesu namenila dve letali.

Manj pa se bo letelo v Izrael, kjer je vlada objavila seznam 20 mednarodnih organizacij, povezanih s palestinskim gibanjem BDS, katerih članom bo onemogočila vstop v Izrael. Gibanje BDS se zavzema za nenasilni upor proti izraelski okupaciji, predvsem z ekonomskim in kulturnim bojkotiranjem Izraela. Marca lani je izraelski parlament sprejel zakon, ki tujcem, ki podpirajo bojkot Izraela, prepoveduje vstop v državo. Notranje ministrstvo je sicer poudarilo, da vstopa v državo ne bo prepovedalo vsem članom organizacij na črni listi in da bo primere obravnavalo posamezno. Vstop naj bi prepovedali le tistim vodilnim aktivistom, ki so Izrael bojkotirali vztrajno in konsistentno.

V prvih 11 mesecih leta 2017 je zaradi eksplozivnih orožij umrlo 42 odstotkov civilistov več kot v istem obdobju 2016, poroča nevladna organizacija Action on Armed Violence. Do tega je prišlo predvsem zaradi povečanja števila zračnih napadov na območjih Sirije, Iraka in Jemna, ki so vzrok 58 odstotkov smrti. Več o ugotovitvah poročila pove avtor Iain Overton:

Izjava

Večino zračnih napadov so izvajale ruske, saudske in ameriške sile. Overton doda, da zračni napadi na mesta v 92 odstotkih primerov rezultirajo v smrti civilistov, ne pa bojevnikov, proti katerim so domnevno usmerjeni.

Izjava

V Turški republiki Severni Ciper je na parlamentarnih volitvah slavila Nacionalna stranka enotnosti UBP aktualnega premierja Huseyina Ozgurguna. Na volitvah je prejela 36 odstotkov podpore, sledila ji je socialistična Republikanska turška stranka CTP z 21 odstotki. Republikanska stranka je ena izmed redkih strank v Severnem Cipru, ki zagovarja pogajanja s ciprskimi Grki o združitvi otoka. Nacionalna stranka, ki pogajanjem o združitvi ostro nasprotuje, za večino v 50-članskem parlamentu potrebuje še 4 sedeže. Zato bo sedaj pričela s koalicijskimi pogajanji z manjšimi strankami. V republiki Ciper, ki zaseda južni del otoka in jo priznava večina držav, bodo ta mesec potekale predsedniške volitve. Do konca obojih volitev so bila pogajanja o združitvi sprtega turškega in grškega dela ustavljena. Ciper je na dve državi razdeljen od leta 1974, ko so na severni del otoka vdrle turške vojaške sile zaradi vojaškega udara na grškem delu Cipra.

Malezijska opozicijska koalicija je za kandidata za predsednika vlade na prihajajočih parlamentarnih volitvah imenovala 92-letnega Mahathira Mohamada, nekdanjega premierja Malezije. Z najbolj priljubljenim opozicijskim politikom, Anwarjem Ibrahimom za zapahi, Mahathir predstavlja največjo grožnjo aktualnemu predsedniku vlade Najibu Razaku. Slednji je sicer vpleten v korupcijski škandal v povezavi z državnim podjetjem 1MDB, preko katerega naj bi v svoj žep spravil skoraj 600 milijonov evrov. Mahathir in zaprti Anwar, nekdaj nasprotnika, sta za te parlamentarne volitve združila moči proti aktualnemu premierju Najibu. Opozicija je sprejela odločitev, da bo, če bo izvoljen Mahathir, Anwarja pomilostil, in bo tako lahko zasedel funkcijo premierja.

Še v Evropo. Nemški delavci v kovinski industriji opozorilno stavkajo pred pričetkom novih pogajanj o plačah. Največji nemški sindikat, IG Metall, ki predstavlja okoli 3,9 milijonov delavcev, zahteva 6-odstotno zvišanje plač. V prejšnjih dveh krogih pogajanj so delodajalci ponudili največ 2-odstotno zvišanje plač skupaj z enkratnim letnim izplačilom v višini 200 evrov. Sindikat se prav tako zavzema za možnost izbire 28-urnega delovnega tedna, predvsem za delavce z družinami.

V Romuniji okoli 2500 družinskih zdravnikov protestno ne bo obnovilo delovne pogodbe z državnim zavodom za zdravstveno zavarovanje. Tako bo približno 4 milijone ljudi ostalo brez osebnega zdravnika. Tri četrtine družinskih zdravnikov je sicer pogodbo z vlado pod pritiski že obnovilo. Zdravniki od vlade zahtevajo, da bi zdravstveno zakonodajo naredila manj rigidno in povečala proračun primarne zdravstvene oskrbe. Zdravniki so 3. januarja protestno prenehali z izdajo receptov in svetovanja ponujajo pro-bono. Vlada se je na krizo odzvala s seznamom 59 bolezenskih stanj, za katera pacienti ne potrebujejo zdravniške napotnice, da bi dobili zdravila. Romunija se sicer sooča z večjo krizo v zdravstvenem sistemu, saj je od njenega vstopa v Evropsko unijo leta 2007 državo zapustilo že dobrih 15 tisoč zdravnikov.

Slovenija se je pridružila tožbam za izpodbijanje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo plinovoda Trst-Gradež-Vileš. Ostale stranke v postopku so tržaška in miljska občina, dežela Furlanija-Julijska krajina in Občina Ankaran. Po mnenju vlade plinski terminal v Žavljah, ki mu bo plinovod služil, ni skladen z urbanističnim načrtom za luko Trst, hkrati pa okoljevarstvena soglasja niso v skladu z direktivo o presoji vplivov načrta za okolje. Italijanska vlada gradnjo terminala in gradnjo plinovoda obravnava kot dva ločena projekta, za katera je dobila tudi dve ločeni okoljevarstveni soglasji.