Afganistanska vlada in predstavniki talibov so dosegli predhodni dogovor o nadaljevanju mirovnega procesa v državi. Sploh prvi pisni dogovor med sprtima stranema v devetnajstih letih, kar traja vojna od ameriške invazije na Afganistan, je rezultat mirovnih pogajanj, ki v katarski prestolnici Doha potekajo od februarja. Združene države Amerike so se takrat pod pogojem, da med afganistansko vlado in talibi pride do dogovora o delitvi oblasti, s sporazumom zavezale k umiku ameriške vojske iz Afganistana v štirinajstih mesecih. Do sedaj se je v ZDA vrnilo osem od trinajst tisoč vojakov, stacioniranih v Afganistanu, pred koncem mandata predsednika Donalda Trumpa pa naj bi jih domov prišlo še dodatnih dva tisoč. Po podpisanem sporazumu bodo afganistanska vlada in predstavniki talibov prešli k bolj vsebinskemu delu pogajanj, pri katerih bo najpomembnejši cilj sklenitev dolgotrajnega premirja.

Iranski parlament je sprejel zakon, ki inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo, poznane pod kratico IAEA, prepoveduje dostop do jedrskih objektov v državi. Zakon predvideva tudi ponovno bogatenje urana na raven 20 odstotkov in namestitev naprednejših centrifug za bogatenje urana, če ne pride do omilitve sankcij, ki jih proti Iranu vodijo Združene države Amerike. Te so se v mandatu predsednika Donalda Trumpa odmaknile od diplomatskega pristopa Baracka Obame in leta 2018 enostransko odstopile od jedrskega sporazuma. Sprejem zakona predstavlja odziv iranskih parlamentarcev na uboj Mohsena Fakhrizadeha, direktorja državnega jedrskega programa, za čigar smrt iranski Vrhovni svet za nacionalno varnost in predsednik Hasan Rohani obtožujeta Izrael. Rohani sicer velja za bolj zmernega in naklonjenega reševanju iranskega jedrskega vprašanja po diplomatski poti kot parlament, v katerem prevladujejo konservativni poslanci, ki nasprotujejo prej omenjenemu jedrskemu sporazumu, podpisanemu leta 2015. Sporazum določa, da lahko Iran bogati uran do 3,67 odstotka, kar zadostuje njegovi uporabi za proizvodnjo goriva za jedrske elektrarne, preprečuje pa razvoj jedrskega orožja, za katerega je potreben 90-odstotno obogateni uran, ki pa se ga z ravni 20 odstotkov doseže relativno hitro. Po odstopu ZDA iz sporazuma je Iran julija lani uran obogatil do 4,5 odstotka in s tem prekršil zgornjo določeno mejo, trenutno pa naj bi po ocenah IAEA stopnjo obogatenosti urana zvišal na okoli 5 odstotkov.

Vlada Združenega kraljestva je kot prva na svetu odobrila uporabo cepiva proti covidu-19, ki sta ga razvila BioNTech in Pfizer. Britanska Agencija za regulacijo zdravil in zdravstvenih izdelkov je cepivo nemškega biotehnološkega ter ameriškega farmacevtskega podjetja namreč označila za varno, cepljenje pa se bo tako začelo že naslednji teden. Med prvimi bodo do cepljenja upravičene ogrožene skupine, kot so oskrbovanci in zaposleni v domovih za starejše, nato ljudje, starejši od osemdeset let, in zdravstveno ter negovalno osebje. Velika Britanija je naročila 40 milijonov odmerkov cepiva, ker pa človek za dosego imunosti potrebuje dva odmerka, to zadošča za cepljenje 20 milijonov ljudi. Minister za zdravje Matt Hancock je zasluge za hitro odobritev cepiva pripisal brexitu, zaradi katerega se je Združeno kraljestvo izognilo postopku preverjanja cepiva Evropske agencije za zdravila, krajše EMA; pri tem je pozabil omeniti, da je BioNTechov razvoj financirala Evropska unija. Iz EME so sporočili, da bodo najkasneje do 29. decembra pripravili izredno srečanje, na katerem bodo odločali o varnosti BioNTechovega in Pfizerjevega cepiva. Če bo odobreno, ga bodo članice prejele v skladu z dogovorjenimi kvotami.

Francoska vlada je začela obsežno akcijo preverjanja mošej, za katere sumijo, da so prizorišča verskega ekstremizma, je sporočil notranji minister Gerald Darmanin. Preverili bodo 76 mošej. Če se bo izkazalo, da so povezane z islamističnimi skrajneži - ti so v državi v zadnjih mesecih izvedli več terorističnih napadov - jih bodo zaprli. Obenem so na podlagi suma o “radikalizaciji” iz države izgnali 66 migrantov brez osebnih dokumentov. Vlada premierja Jeana Castexa bo prihodnji teden v parlament vložila tudi zakonodajni sveženj, s katerim želi obračunati s tako imenovanim “islamističnim separatizmom”, kot se je izrazil predsednik Emmanuel Macron, ki je s komentarji o islamu v svetovni krizi med muslimani sprožil burne odzive. Predlog zakonodaje med drugim predvideva ostrejše pogoje za šolanje na domu in postopno izločitev imamov, ki so se šolali v tujini.

Premier Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter, kakopak, objavil načrt sproščanja ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, ki ga je vlada na današnji seji sprejela na predlog ministra za zdravje in strokovne svetovalne skupine. Sproščanje ukrepov je razdeljeno na pet faz, ki se med seboj ločijo po barvah in parametrih hospitalizacij in ali sedemdnevnega povprečnega števila okužb. Trenutno se s 1289 hospitaliziranimi bolniki in sedemdnevnim povprečjem približno 1487 okužb nahajamo v najbolj restriktivni črni fazi. Za prehod v rdečo fazo, ki bi pomenila sprostitev javnega potniškega prometa v omejenem obsegu, odprtje muzejev, knjižnic, galerij, frizerskih, manikerskih in pedikerskih salonov, sta meji števila hospitalizacij in sedemdnevnega povprečnega števila okužb postavljeni pri 1200 in ali 1350. Po objavljenem načrtu sodeč sproščanja ukrepov tako za zdaj še ni pričakovati.

Policijski sindikat Slovenije je začel s pripravami na stavko. Svet sindikata je na 4. korespondenčni seji namreč soglasno ugotovil, da vlada neposredno krši drugo točko Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, s čimer so izpolnjeni pogoji za napoved stavke v policiji. Več Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije.

Izjava

Policijski sindikat Slovenije je zato vlado pozval, da v izjavi omenjeni sklep odpravi in aktivno pristopi k pogajanjem o izvrševanju stavkovnega sporazuma ...

Izjava