Katar je deportiral več tujih delavcev, ki so na začetku meseca protestirali v katarski prestolnici Doha pred pisarnami podjetja Al Bandary International Group . Delavci zahtevajo plačilo za svoje delo; nekateri trdijo, da jim podjetje že sedem mesecev ni izplačalo plač. Katarska vlada je potrdila, da je delavce aretirala, zatrdila pa je tudi, da jim bo ministrstvo za delo izplačalo denar, ki jim pripada. Vlada naj bi že naročila preiskavo podjetja Al Bandary zaradi neizplačevanja delavskih plač. Delavci naj bi prihajali iz Bangladeša, Indije, Filipinov, Nepala in Egipta. Primer izkoriščanja in deportacije je izpostavila organizacija za človeške in delavske pravice Equidem. Katar bo novembra gostil svetovno prvenstvo v nogometu, vendar ni znano, ali so bili deportirani delavci vpleteni v gradnjo stadionov, potrebnih za izvedbo prvenstva. Katar in FIFA sta sicer že dlje časa tarči kritik zaradi zlorab in izkoriščanja delavcev ter slabih delovnih pogojev pri gradnji potrebne infrastrukture za izvedbo prvenstva. Migrantskim delavcem v Katarju ni dovoljeno sindikalno organiziranje in stavkanje.

Tajsko ustavno sodišče je tamkajšnjemu premierju Prajutu Čan Oču začasno odvzelo vodilno vladno funkcijo, dokler ne razsodi o opozicijski ustavni pritožbi. To so opozicijski poslanci vložili, ko je konec maja preteklo osem let, odkar je Čan Oča prevzel oblast. Leta 2014 si je Čan Oča, ki je bil takrat general, z državnim udarom prilastil funkcijo premierja, trenutna ustava, ki je bila sprejeta leta 2017, pa omejuje premierjev mandat na največ osem let. Ustavno sodišče zdaj presoja, ali se za začetek Čan Očajevega mandata upošteva leto 2014, torej leto uveljavitve trenutne ustave, ali leto 2019, ko je na prvih volitvah po udaru Čan Oča prevzel funkciji premierja in obrambnega ministra. Ustavna pritožba se je zgodila v času obsežnih protivladnih protestov v Bangkoku in predvolilne kampanje za prihajajoče parlamentarne volitve naslednje leto.

Ta teden je v karibski otoški državi Haiti na tisoče protestnikov v urbanih središčih po državi zahtevalo odstop premierja Ariela Henryja in zvišanje življenjskega standarda. Za prebivalce je glavna težava nasilje uličnih tolp, ki strmo narašča, odkar je bil julija lani na svojem domu umorjen predsednik Jovenel Moise . Ulično nasilje je doseglo vrhunec pred mesecem dni, ko je bila zaradi bojev med tolpami celotna četrt Cité Soleil v prestolnici Port-au-Prince za skoraj teden dni odrezana od dostave hrane in pitne vode. Povod za množične proteste so tudi visoke cene in pomanjkanje goriva, zaradi katerega so izgubili službo tako rekoč vsi zaposleni v prevoznem sektorju na Haitiju.

V eksploziji bombe v osebnem avtomobilu je bil ubit Ivan Šuško, župan ukrajinskega mesta Mihajlivka , ki ga je ruska oblast nastavila ob okupaciji mesta in regije Zaporožje. Rusija je za eksplozijo okrivila ukrajinske oblasti, te pa odgovornosti za atentat ne prevzemajo. Gre za nov atentat na vidnejše predstavnike ruske agresije v Ukrajini. Pred tremi dnevi je bila prav tako v avtomobilski eksploziji v Moskvi ubita ruska novinarka Darja Dugina , hči Putinovega nacionalističnega političnega zaveznika Aleksandra Dugina.

Madžarska vlada je Evropski komisiji poslala odgovor v zvezi z mehanizmom pogojevanja evropskih sredstev. Komisija je aprila letos proti Madžarski sprožila mehanizem, s katerim Evropska unija ščiti svoje finančne interese in vladavino prava, in ji predpisala dvomesečni rok za odgovor, ki vsebuje predloge ukrepov. Julija je komisija ocenila, da ukrepi, ki so jih sprejeli v Budimpešti, niso zadostni. Nato je dala Madžarski enomesečni rok, v katerem je država komisiji predložila nove ukrepe, komisija pa mora do konca septembra preučiti odgovor in odločiti, ali bo predlagala zamrznitev nekaterih evropskih sredstev za Madžarsko. Madžarska pravosodna predsednica ministrica Judit Varga je dodala, da v Budimpešti ostajajo odprti za dialog. Neuradno so bila glavna področja morebitnih kršitev vladavine prava javno naročanje in migrantska politika, demokratični standardi in pravice skupin LGBTQ+. Evropska komisija Madžarski še vedno ni odobrila za skoraj šest milijard evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Zamrznitev sredstev bi lahko hudo prizadela gospodarstvo v Madžarski, kjer je medletna inflacija na začetku avgusta narasla na skoraj 14 odstotkov. 

Nekdanji namestnik načelnika srbske Službe za boj proti organiziranemu kriminalu Goran Papić je bil obsojen na 16 mesecev zaporne kazni, ker je Marku Miljkoviću nezakonito vrnil zaplenjeni blindirani avtomobil. Papić je bil marca 2021 aretiran zaradi suma, da je svojim kolegom na Policijski postaji Beograd kot načelnik prej omenjene službe naročil, naj Miljkoviću vrnejo zaseženi avto. Miljkoviću skupaj z Veljkom Belivukom sodijo zaradi več umorov in drugih kriminalnih dejanj, povezanih s huligansko kriminalno skupino Principi. To je v Beogradu kot podružnico črnogorskega kavaškega klana vodil Veljko Belivuk. Tožilstvo je prepričalo enega od članov skupine, da podrobno opiše način njihovega dela. Član je v izjavi omenil trenutnega obrambnega ministra Nebojšo Stefanovića kot nekoga, od katerega je odvisen obstoj kriminalnega klana. 

Državni zbor je sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost. Z 78 glasovi za in nobenim proti je državni zbor znižal davek na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo in daljinskega ogrevanja z 22 odstotkov na devet odstotkov in pol. Ukrep bo začel veljati prvega septembra in bo trajal celotno kurilno sezono. Po besedah sekretarja na ministrstvu za finance Tilna Božiča je namen nižanja davka dodatna finančna razbremenitev potrošnikov v času energetske draginje. Sekretar pravi, da bo ukrep prinesel 130 milijonov manj prilivov v državni proračun. Znižanje davka spremlja tudi regulacija cen elektrike in zemeljskega plina. Slovenska demokratska stranka je predlagala, da bi davek znižali na pet odstotkov in da bi ukrep veljal tudi za kurilno olje, kar pa so poslanci državnega zbora zavrnili. V SDS so navedli, da 14 odstotkov gospodinjstev uporablja kurilno olje za ogrevanje. Nižanje davka na kurilno olje je sicer v nasprotju z evropsko zakonodajo.

Potem ko je včeraj tudi uradno kandidaturo za predsednika republike naznanil nekdanji evroposlanec Ivo Vajgl, je zbiranje podpisov napovedal še mariborski varilec in ključavničar Ivan Bolfek. Kot kandidat slovenske staroselske skupnosti Dežela in samooklicani »general štajerske varde« ob nastopu funkcije brez gospodarskega vpliva velikopotezno obljublja izkoreninjenje korupcije. Da bi poudaril, kako pomemben je njegov program, je na uradni predstavitvi kandidature simbolno izpustil nagačenega ptiča iz kletke, ob tem pa poudaril, da si zaslužijo svobodo vsi razen tistih, ki se ukvarjajo z »nečednimi posli, korupcijo, nepotizmom in podobno«. Z njim so prihajajoče predsedniške volitve dobile še štirinajstega kandidata.

Služba vlade za digitalno preobrazbo je Slovenski regionalno razvojni sklad opozorila na nepravilnosti pri izvajanju izobraževanj, ki so pogoj za unovčitev digitalnega bona za starejše. Pri podjetju Smart Naris, enem od izvajalcev digitalnih izobraževanj, naj bi zaznali mnoge nepravilnosti, kot so predhodno zbiranje prijav na izobraževanja, spreminjanje lokacij in terminov ter nezakonite zahteve na prijavnih obrazcih. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je, da bi pravočasno raziskali vse relevantne okoliščine, od sklada zahtevala, da na vse izvajalce izobraževanj naslovi poziv za takojšnjo začasno ustavitev vseh dejavnosti, povezanih z izobraževanji ljudi, starejših od 55 let. 

OFF je pripravil vajenec Peter, pomagal je Vito.