Haitijski premier Ariel Henry je po poskusu atentata odpovedal slovesni govor ob haitijskem dnevu samostojnosti. Mesto Gonaives, kjer je bila razglašena neodvisnost te karibske države, so v soboto zjutraj pretresli streli med varnostnimi silami in oboroženo skupino napdalcev. Poskus atentata, ki je v kolaterali terjal vsaj eno žrtev, so storilci izvedli v bližini mestne katedrale, v kateri se je premier udeležil maše. Henry je premierski položaj prevzel 20. julija lani. Po atentatu predsednika države Jovenel Moiseja 7. julija v praksi opravlja tudi delo predsednika države, a na funkcijo ni bil zaprisežen.

Ljudska republika Kitajska je po tridesetih letih ponovno odprla ambasado v Nikaragvi. Srednjeameriška država je že decembra lani prepoznala Ljudsko republiko kot edino suvereno kitajsko državo in tako prekinila tri desetletja trajajoče diplomatske odnose s Tajvanom. Nikaragva je dala tajvanskim diplomatom le dva tedna, da zapustijo svojo nekdanjo ambasado. Tajvan je zgradbo ambasade v Managui sicer poskusil podariti katoliški cerkvi, a je vlada predsednika Daniela Ortege to preprečila. Izguba Nikaragve kot diplomatske zaveznice za Tajvan pomeni, da ga kot suverenega priznava le še štirinajst držav.

Koalicija malijskih opozicijskih strank, Narodni odbor za rešitev ljudstva, poznan pod kratico CNSP, je zavrnila načrt prehodne vojaške vlade, ki Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav predlaga zamik predsedniških in parlamentarnih volitev v Maliju. Predlog, ki ga je ob prelomu starega v novo leto predstavil malijski zunanji minister Abdoulaye Diop, predvideva izvedbo volitev najprej čez šest mesecev in najkasneje čez pet let. S tako časovnico bi prehodna vojaška vlada polkovnika Assimija Goite odstopila od prej dogovorjene zaveze po največ osemnajstih mesecih na oblasti, kamor se je zavihtela po dveh državnih udarih, avgusta 2020 in maja 2021. Opozicija namero po odlogu volitev, ki bi prvotno morale biti izvedene prihodnji mesec, označuje za »enostransko in nerazumno«, saj da ne more biti v interesu malijskega ljudstva. O politični situaciji v Maliju in možnosti uvedbe dodatnih sankcij, prav na račun mešetarjenja z volilnim koledarjem, bo Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav odločala v nedeljo v Akri, prestolnici Gane.

Kanadsko sodišče je prisodilo 74 milijonov evrov odškodnine družinam šestih žrtev sestreljenega ukrajinskega potniškega letala nad Iranom. Iranske oborožene sile so pred dvema letoma letalo Ukranian International Airlines sestrelile kmalu po vzletu z letališča v Teheranu. Iran je nesrečo, v kateri je umrlo vseh 176 potnikov, označil za rezultat človeške napake, saj je iranska revolucionarna garda letalo pomotoma prepoznala kot sovražno. Nesreča se je zgodila pet dni po ameriškem atentatu na iranskega generala Kasema Sulejmanija v Iraku. Sodišče v Ontariu je incident označilo za teroristično dejanje. Ta oznaka je v sodbi pomembna, saj po kanadski zakonodaji države, ki podpirajo terorizem, nimajo zaščite pred civilnimi tožbami iz tujine. To pomeni, da mora obljubljeno odškodnino plačati iranska vlada. 

Elizabeth Holmes, ustanoviteljica podjetja Theranos, je sodišče v Kaliforniji spoznalo za krivo štirih primerov prevare. Od skupno enajstih točk obtožnice je porota Holmes še štirih oprostila, glede ostalih treh pa se ni strinjala. S strani revije Forbes leta 2015 razglašena najmlajša ameriška milijarderka, ki svojega premoženja ni podedovala, temveč ustvarila, je kriva goljufanja investitorjev in spletne goljufije. Holmes je ustanovila podjetje Theranos s ciljem radikalnih inovacij v testiranju krvnih vzorcev. Obljubljala je hitre, zanesljive in poceni teste z napravo, ki bi bila večkrat manjša od standardne konkurence. Theranos si je na podlagi lažnih obljub o njihovem izdelku zagotovil milijone v investicijah, medtem ko so za kulisami opravljali standardne krvne teste in jih predstavljali kot svoje. Goljufiva shema je dramatično začela razpadati leta 2015, ko je podjetje začel raziskovati časnik Wall Street Journal, prva obtožnica proti Holmes pa je bila vložena leta 2018.

Izrael za istospolne pare umika prepoved starševstva za otroke, ki jih rodi nadomestna mater. Izraelsko vrhovno sodišče je julija 2021 dosodilo, da onemogočanje posluževanja nadomestnih mater za istospolne pare in samske moške krši pravice izraelskih državljanov. Sodišče je vladi dalo šest mesecev, da prepovedi odpravi, kar je sedaj storila. Za nadomestno mater zdaj lahko zaprosi vsak polnoleten državljan ali državljanka, ne glede na njihov družinski status ali spolno usmerjenost. Postopek pridobitve dovoljenja za pričetek nadomestne nosečnosti je sicer še vedno dolg in zahteva veliko posvetovanja s pristojnimi vladnimi institucijami. 

Policijski sindikat Slovenije je napovedal kazensko ovadbo zoper generalnega direktorja policije Antona Olaja zaradi domnevnega kršenja sindikalnih pravic. Razlog za ovadbo je Olajeva odločitev, da sta oba policijska sindikata, torej tudi Sindikat policistov Slovenije, kakršnekoli dokumente, ki jih želita objaviti na digitalni oglasni deski policije, dolžna poslati službi generalnega direktorja Generalne policijske uprave na preverbo. V sindikatu menijo, da bi to pomenilo cenzuro in poseganje v pravico do sodelovanja pri upravljanju. Svet sindikata je obsodil tudi opozorilo pred odpovedjo, ki ga je zaradi javnih izjav prejel predsednik sindikata Rok Cvetko. Cvetko je opozorilo prejel na podlagi njegove pogodbe z delodajalcem, kar je po mnenju sindikata sporno, saj naj bi njegove izjave v intervjuju za Novice Svet24 v vlogi predsednika odražale le mnenja sindikata, do katerih je pravno upravičen.