Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je prijavila doktorsko nalogo pri nekdanjem slovenskem ministru za obrambo Antonu Grizoldu, sicer profesorju na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Na doktorski študij se je na fakulteti za politične vede v Zagrebu prijavila pred tremi leti, vse izpite pa je opravila z odliko. Za temo je izbrala obrambo koncepta odgovornost zaščititi. Koncept zagovarja pojmovanje suverenosti kot odgovornosti, kar pomeni, da morajo države prevzeti odgovornost za zaščito osnovnih človekovih pravic svojih državljanov. Kolinda pravi, da se počuti kot vsak doktorand na fakulteti za politične vede in da je vznemirjena. Študentka naj bo!

Z doktorskim nazivom pa bo okronana tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo v Izraelu prejela častni doktorat Univerze v Haifi. Tam se trenutno mudi na vsakoletnem posvetu izraelske in nemške vlade.

Centralna banka Estonije je v luči afere Danske bank odkrila, da se je skozi Estonijo v letih 2008 do 2017 prelilo več kot tisoč milijard evrov domačega in tujega izvora. Večina pretoka ni bila povezana z estonskim gospodarstvom, saj je estonski letni bruto domači proizvod znašal zgolj 25 milijard evrov. Centralna banka ni pojasnila, ali se ji katere od transakcij zdijo sumljive. Ob tem je Danske bank, v preiskavi pranja denarja povezana z 200 milijardami evrov povečini ruskega in azerbajdžanskega porekla, pričela sodelovati z ameriškim ministrstvom za pravosodje. To banko preiskuje prav zaradi strank iz Rusije, ki je trenutno pod sankcijami ZDA.

Denarne pralnice pa burijo duhove tudi v Maleziji. Pranja denarja in utaje davkov je bila v sedemnajstih točkah obtožena Rosmah Mansor, žena nekdanjega predsednika vlade Nadžiba Razaka. V letih 2013-2017, ko je njen mož še opravljal funkcijo predsednika vlade, je na račun domnevno neupravičeno prejela 1,4 milijona evrov. Njen mož je obtožen pranja denarja v povezavi z večmilijardnim korupcijskim škandalom 1MDB. Leta 2018, po razkritjih razsežnosti korupcijskega škandala, je njegova stranka Nacionalna fronta, ki je bila v Maleziji na oblasti zadnjih 60 let, prvič izgubila na parlamentarnih volitvah.

Albert Fujimori, predsednik Peruja med letoma 1990 in 2000, se vrača na prestajanje zaporne kazni zaradi kršenja človekovih pravic. Kazen je prenehal prestajati decembra, ko mu je vrhovno sodišče podelilo imuniteto zaradi slabega zdravstvenega stanja. V tem času so v kongresu neuspešno glasovali o nezaupnici predsednika Pedra Pabla Kuczynskega, ki jo je sprožila Fujimorijeva hči Keika. Odločilni glas, ki je predsednika obdržal na oblasti, je dal ravno njen brat in sin Alberta Fujimorija, Kenji Fujimori. V zameno za Kenjijev glas proti nezaupnici je Kuczynski pomilostil Fujimorija starejšega. Najnovejši razplet, preklic imunitete, pomeni ugoditev pritožbi družin žrtev masakra leta 1992, ki ga je takrat ukazal Alberto Fujimori. 80-letnik bo tako moral prestati še več kot 14 let kazni, ki je ob izreku leta 2009 štela 25 let. Njegova družina meni, da gre za nepravično in nehumano odločitev.

Mestni svet Houstona v ameriški zvezni državi Teksas je spremenil dvajset let star odlok in tako prepovedal spolne dejavnosti s človeku podobnimi napravami v javnih prostorih. S tem ukrepom nameravajo zatreti namere kanadskega podjetja Kinkysdolls, ki si želi odpreti svojevrsten bordel z roboti. Podjetje navedbe zanika in pravi, da ne odpira bordela, ter dodaja, da že eno leto upravljajo trgovino, kjer lahko stranke preizkusijo robote pred nakupom. Župan Sylvester Turner ne nasprotuje prodaji, sporna se mu zdi le uporaba robotov v prodajalni.

Za februarski umor slovaškega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka so bili privedeni štirje obtoženci, ob morilcu, ki je nekdanji policaj, in njegovem vozniku še domnevna naročnika Alena Z. in Marian Kočner. Kočner, znan po grožnjah novinarjem, je nekaj mesecev pred umorom zagrozil, da bo objavil obremenjujoče informacije o Kuciakovem življenju in družini. Zoltanu naj bi o krivdi Kočnerja zaupala prav Alena, njena vpletenost pri dejanju pa je že od začetka vprašljiva, saj naj z novinarjem ne bi bila v nobenem sporu. Pri njem je bila zaposlena kot prevajalka italijanščine, on pa je bil boter njene hčerke.

Vlada je na seji kadrovsko prevetrila koordinacijsko skupino za implementacijo arbitražne razsodbe na meji s Hrvaško. Na mestu predsednika je Erika Kopača zamenjal Damir Črnčec. Ta je pred kratkim postal sekretar republike Slovenije za nacionalno varnost, pomenljiva pa je njegova izjava v Reporterju petega septembra, kjer je Hrvaško označil za neverodostojenega in nekredibilenega partnerja. Koordinacijska skupina je bila ustanovljena junija lani, njene poglavitne naloge pa so skrb za usklajeno delovanje organov pri implementaciji arbitražne razsodbe in informiranje oškodovanih državljanov.

Okoljevarstveno društvo Eko krog je danes na novinarski konferenci v Ravenski vasi pri Zagorju pozvalo vlado in pristojne službe, da se odzovejo na kritike civilne družbe o implementaciji sporne uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo je kljub njihovim opozorilom konec junija sprejela prejšnja vlada. Povzame Uroš Macerl, predsednik društva.

Izjava