Ameriški državni urad je odobril prodajo orožja Tajvanu v vrednosti približno 2,2 milijarde dolarjev. Načrtovana prodaja vključuje 108 tankov Abrams, 250 raket Stinger in s tem povezano opremo. Kot so sporočili iz agencije ameriškega obrambnega ministrstva, bo to orožje pomagalo Tajvanu pri soočanju s trenutnimi in prihodnjimi regionalnimi grožnjami ter izboljšalo njegovo varnost ob ohranjanju politične stabilnosti in vojaškega ravnotežja v regiji. Kitajska, ki ima Tajvan za del svojega ozemlja, je kritična do ameriških načrtov. Zunanje ministrstvo v Pekingu je pozvalo Washington, naj ustavi prodajo. Kitajsko zunanje ministrstvo Ameriko poziva, naj spoštujejo politiko ene Kitajske, v skladu s katero ZDA priznavajo samo oblasti v Pekingu. 

Proevropski protestniki v Albaniji zopet zahtevajo odstop predsednika vlade Edija Rame. Voditelji opozicije se bojijo, da bi država lahko izgubila možnost članstva v EU, če na predsedniškem položaju ostane Rama. Pestijo ga namreč obtožbe zaradi volilne goljufije in povezave s kriminalnimi organizacijami. Na tisoče protestnikov, ki so se udeležili shoda, je pozvalo, naj "Albanija postane kot preostala Evropa", v želji po pridružitvi Evropski uniji.

Opozicijske stranke so v zadnjih mesecih pripravile že več demonstracij, v katerih trdijo, da ima socialistična vlada povezave z organiziranim kriminalom in zahtevajo nove volitve. Pravijo, da bo vstop države v EU blokiran, če ne bo prišlo do spremembe oblasti. Protesti v ponedeljek so bili mirni. Države članice EU se bodo pozneje letos odločile, ali bodo začele pogovore z Albanijo in Severno Makedonijo, potem ko je Evropska komisija obe priporočila za vstop v EU.

Bolgarski parlament je odstranil vse omejitve za posamezne in podjetniške donacije za politične stranke, kar bi lahko še poslabšalo že tako močno korupcijo v državi. Sporne spremembe, ki jih je sprožila stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije, krajše GERB, ki jo vodi predsednik vlade Bojko Borisov, naj bi začele veljati poleti. V priljubljeni bolgarski televizijski oddaji so pred kratkim pokazali, da so finančne napake privedle do tega, da so stranke v prvi polovici leta 2019 iz državne blagajne prejele več kot 13 levov na glas, kar je približno 6,5 evra. Stranke so sicer zakonsko upravičene do 11 levov na glas. Razkritja so sprožila ogorčenje v Bolgariji - najrevnejši državi EU - in prisilila politične stranke, da vrnejo več kot 7 milijonov evrov v državno blagajno. V odgovor na proteste volivcev je vlada predložila predlog za zmanjšanje subvencije na samo en lev na glas. Da bi nadomestili denar prejet iz državne blagajne, bi ukrepi, sprejeti prejšnji teden, vključevali odpravo sedanje prepovedi strank, ki prejemajo donacije iz zasebnih podjetij, in ukinitev zgornje meje 5 tisoč evrov na letne donacije posameznikov.

Aktivisti LGBT so v prestolnici Tbilisi organizirali prvo parado ponosa v Gruziji. Približno dva ducata udeležencev se je zbralo pred ministrstvom za notranje zadeve, potem ko je bil dogodek zaradi varnostnih težav prestavljen. Prišlo je do protidemonstracij, vendar so skupine ostale ločene. Gruzijska pravoslavna cerkev je kritizirala parado ponosa in pripadnike LGBT skupin označila za grešnike proti krščanski veri, tradicionalnim verskim naukom in moralnim vrednotam. Parada je bila prvotno načrtovana za 22. junij, vendar so ga organizatorji prestavili po nasilnem policijskem zatrtju protiruskih političnih protestnikov.

Francija bo z letom 2020 uvedla ekološko takso na letalske vozovnice pri letih iz Francije. Njena višina bo segala od 1,5 do 18 evrov. Podobno takso je aprila lani uvedla Švedska. Višina takse za notranje lete in lete znotraj EU bo tako dosegla 1,5 evra za ekonomski razred in 9 evrov za poslovni razred, za lete zunaj Unije pa se bo povzpela na 3 evre za ekonomski razred in 18 evrov za poslovni razred. Po ocenah vlade v Parizu bo država s takso letno zbrala okoli 182 milijonov evrov, denar pa bo porabljen namensko za ozelenitev prometne infrastrukture, predvsem za dodatne posodobitve železniškega omrežja. Taksa bo veljala le za letalske odhode iz Francije in ne za prihode iz tujine. Taksa ne bo veljala niti za povezovalne lete in za lete na Korziko in v francoska čezmorska ozemlja.

Po ocenah, ki jih navaja tudi Evropska komisija, neposredni izpusti iz letalskega sektorja predstavljajo 3 odstotke vseh izpustov toplogrednih plinov v EU in več kot 2 odstotka vseh globalnih emisij. Zaradi skokovitega porasta letalskega prometa se izpusti letalstva v zadnjih letih hitro povečujejo.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je sprejel odstop ministra za upravo in političnega sekretarja Hrvaške demokratične skupnosti, krajše HDZ, Lovra Kuščevića. Hrvaški mediji so v minulih dneh poročali o številnih nepremičninskih aferah Kuščevića, medtem ko je bil župan občine Nerežišće na otoku Brač. Hrvaški premier je povedal, da je sprejel Kuščevićev odstop z obeh položajev ter da bo zdaj že bivši minister nadaljeval svoje delo kot poslanec HDZ v hrvaškem parlamentu. Plenković je dodal, da so zgodbe, ki so jih mediji povezovali s Kuščevićem, škodile stranki in tudi osebno bivšem ministru. Tudi Kušćević je dejal, da se zaveda negativne percepcije, vendar je vse obtožbe zanikal. Hrvaški mediji že dva tedna podrobno poročajo o tem, da so Kuščević in člani njegove družine kupovali poceni kmetijska zemljišča, ki jih je potem občinska uprava spreminjala v zazidljiva zemljišča. Kuščević naj bi nato zemljišča prodajal po nekajkrat višji ceni. Med drugim naj bi kršil zakone, ker svojih nepremičnin vrsto let ni vpisal v zemljiški kataster. Odstop ministra za upravo so prejšnji teden zahtevali vladni koalicijski partnerji iz Hrvaške narodne stranke. 

Evropa je porabila svojo letošnjo zalogo rib. Potem ko je Slovenija zaloge rib, ki jih ulovijo ribiči oz. vzredijo ribogojnice v državi, izčrpala 15. februarja, je danes vse svoje zaloge rib porabila tudi Evropa. Pred 30 leti jih je imela dovolj do septembra ali oktobra, so danes sporočili iz organizacije za varstvo narave World Wide Fund for Nature krajše WWF. Od današnjega dne razglašene odvisnosti od rib bo do konca leta Evropa odvisna od uvoza ribiških izdelkov. Več kot polovica evropske letne potrošnje rib prihaja iz neevropskih držav, od tega polovica iz držav v razvoju. Evropa je sicer največji svetovni trg za ribe in morsko hrano. Čeprav so se nekatere ribje zaloge zaradi ukrepov skupne ribiške politike stabilizirale, samooskrbnost Evrope ostaja premajhna in prekomerni izlov prevelik, so opozorili v WWF.