Poslanec avstrijske Svobodnjaške stranke Norbert Steger je zagrozil, da bo odpuščena tretjina tujih dopisnikov javnega servisa ORF. Steger, ki predstavlja vlado v ustanovitvenem svetu ORF, kot razlog za potencialno odpuščanje navaja nezadovoljivo poročanje o predsedniških volitvah na Madžarskem, o katerih so dopisniki po njegovem mnenju poročali pristransko. Bitka svobodnjakov proti ORF-u se zaostruje od njihovega decembrskega vstopa v koalicijo z Avstrijsko ljudsko stranko. ORF je trenutno v procesu tožbe namestnika kanclerja Heinza-Christiana Stracheja, ki prihaja iz vrst svobodnjakov. ORF je Stracheja obtožil razžalitve, potem ko je ta javno televizijo na Facebooku obdolžil objavljanja laži.

Več sto tisoč Kataloncev je demonstriralo na ulicah Barcelone in od španske vlade zahtevalo izpustitev političnih zapornikov. Zahtevali so možnost povratka domov za sedem politikov v tako imenovanem prostovoljnem izgnanstvu in izpustitev devetih, priprtih v Madridu. Po podatkih policije je protestiralo okrog 315 tisoč ljudi, medtem ko organizatorji navajajo številko 750 tisoč. Protest sta organizirali gibanji Nacionalna katalonska skupščina in Omnium Cultural, katerih voditelja Jordija Sancheza in Jordija Cuixarta je španska policija pred pol leta aretirala v Madridu in jima grozi do 30 let zapora na podlagi obtožb o uporu. Jordi Sanchez je tudi zadnji kandidat za regionalnega premierja Katalonije, a na funkcijo ne more biti imenovan, ker je v priporu. Vkolikor do konca maja katalonski parlament ne bo imenoval novega predsednika vlade, bodo sklicane ponovne volitve.

Nasilnejše demonstracije potekajo v Franciji proti reformi delavske zakonodaje Emmanuela Macrona. Med vikendom je policija v Montpellierju po trditvah notranjega ministrstva aretirala 51 protestnikov. Med demonstracijami je bilo poškodovanih tudi devet policistov. Nad skvoterje, ki na severu mesta Nantes že več kot deset let zasedajo zapuščeno letališče, so francoske oblasti poslale 2500 policistov, okrepljenih z buldožerji. Nad približno 250 skvoterjev so se spravili s solzilcem, 12 pa so jih tudi aretirali.

Gvatemalski državljani so z več kot 90 odstotki glasov za podprli urejanje ozemeljskega spora s sosednjim Belizejem na Meddržavnem sodišču v Haagu. Po trditvah gvatemalskega podpredsednika Jafetha Cabrere naj bi Belize referendum na isto temo organiziral maja, česar belizejska vlada ni potrdila. Srednjeameriški državi sta leta 2008 podpisali dogovor, po katerem bo spor rešilo sodišče Združenih narodov, če to z referendumom odobrijo državljani obeh. Korenine spora segajo v leto 1783, ko je španska monarhija, takratna oblastnica Gvatemale, Britancem kot kolonizatorjem današnjega Belizeja podelila pravico do naseljevanja območja, nad katerim je Španija takrat imela suvereno oblast. Obe republiki, ki sta nastali z osamosvajanjem izpod kolonialnih sil, trdita, da sta od Španije podedovali pravice do suverenosti na ozemlju, ki predstavlja več kot polovico površine Belizeja. Vkolikor pride do odločitve Meddržavnega sodišča, bo ta dokončna in se nanjo ne bo mogoče pritožiti.

Filipini so Giacomu Filibecku iz Stranke evropskih socialistov preprečili vstop v državo. Pridržan je bil zaradi ilegalne politične dejavnosti, ko je potoval na kongres filipinske opozicijske stranke Akbayan. Filibeck je bil del delegacije evropskih poslancev, ki so Filipine obiskali oktobra 2017, z namenom preiskave poteka vojne proti drogam, ki jo vodi predsednik Rodrigo Duterte. Delegacija je takrat obsodila izvensodne poboje, ki naj bi jih filipinske oblasti vršile od poletja 2016, ko je Duterte zasedel predsedniški položaj.

Mestne oblasti prestolnice Gane, še ene nekdanje britanske kolonije (poleg Belizeja), so imamom naročile, naj k molitvi v mošeje kličejo prek mobilnih sporočil ali aplikacije WhatsApp namesto s tradicionalno uporabo zvočnikov. Razlog za ukrepe naj bi bil prevelik mestni hrup v glavnem mestu Akra. Nekateri imami so do odločitve skeptični, medtem ko ganska vlada pripravlja zakonodajne ukrepe za zmanjšanje hrupa na ozemlju celotne države.

V prvem krogu črnogorskih predsedniških volitev z nekaj manj kot 54 odstotki prejetih glasov slavi Milo Đukanović. Predsednik vladajoče Demokratske stranke socialistov Črne Gore bo tako predsednik države že drugič, kar štirikrat pa je služil kot premier. Glavni protikandidat Đukanoviču, Mladen Bojanić, je zbral nekaj več kot 33 odstotkov glasov. Bojanić je prejel podporo največje opozicijske stranke Demokratska fronta in več manjših opozicijskih strank, ki so manj stroge do Rusije kot vlada. Đukanović in socialisti sicer podpirajo pospešeno pot Čne Gore v Evropsko Unijo in Nato.

Novinar črnogorskega študentskega Radia KRŠ, Andrej Šepelj, povzame delitev glasov volivcev.

Izjava

Andrej Šepelj opozarja tudi na to, da proevropskost Đukanovića ni tako črnobela, kot se zdi na prvi pogled.

Izjava