Predsednik Malavija Lazarus Chakwera je v ponedeljek zaradi obtožb o korupciji razpustil celoten ministrski kabinet. Med ministri, ki so obtoženi korupcije, so minister za kmetijstvo, minister za energijo in minister za delo. Eno manjših afriških držav sicer že več časa pestijo poplave, sušna obdobja in zajedavci, ki uničujejo pridelek. Pomanjkanje pridelka in kriza zaradi covida-19 sta petnajst odstotkov prebivalstva potisnila na rob preživetja, saj nimajo dostopa do hrane. Nov kabinet naj bi predsednik sestavil do srede zvečer.

Kubansko javno tožilstvo je sporočilo, da je zaradi lanskih protivladnih protestov vložilo obtožnice proti več kot sedemsto posameznikom. Protivladni protesti, ki so na Kubi redki, so julija lani izbruhnili po celotni otoški državi zaradi finančne krize in epidemije covida-19, usmerjeni pa so bili proti vladi in predsedniku Miguelu Díazu Canelu. Dodatne demonstracije so bile napovedane za november, a zaradi povečane prisotnosti policije širom države do njih ni prišlo. Na sojenje čaka še sedemsto deset ljudi, med katerimi je več kot petdeset mladoletnikov. Urad javnega tožilca je skoraj osemsto oseb obtožil dejanj vandalizma proti oblastem, osebam in premoženju ter resnih motenj javnega reda. Skupno je bilo zaradi protestov aretiranih več kot tisoč oseb.

Poljska je na meji z Belorusijo začela z gradnjo zidu, ki naj bi preprečil nezakonit vstop migrantov. Gradnja zidu je sprožila polemike, saj poljska vlada s tem ne rešuje vprašanja, kako bodo lahko migranti zaprosili za azil, prav tako pa lahko gradnja na gozdni meji povzroči veliko okoljsko škodo. Tisoče migrantov, predvsem z Bližnjega vzhoda, je v prejšnjem letu poskusilo prečkati mejo s Poljsko. Zahodne države so za povečano število poskusov prečkanja meje obtožile Belorusijo, ki naj bi omogočala lete iz držav Bližnjega vzhoda, ljudi pa pošiljala na poljsko mejo. Poljska vlada pa je situacijo označila za hibridno vojno Belorusije in Kremlja proti zahodnim državam. Obmejni zid bo poljsko državo stal 353 milijonov evrov, raztezal pa se bo čez polovico meje in bo dolg 176 kilometrov. Dokončan naj bi bil do konca junija tega leta.

Britanski premier Boris Johnson se sooča z novo obtožbo o kršenju pravil o zaprtju javnega življenja med epidemijo covida-19. Junija lani naj bi namreč na Downing Streetu priredili zabavo presenečenja za svoj rojstni dan, na katerem naj bi bilo okoli trideset ljudi. Služba za odnose z javnostjo premierja je sicer sporočila, da se je po sestanku zbralo osebje in premierju čestitalo za rojstni dan, Johnson pa naj bi se tam zadržal zgolj deset minut. Do novih obtožb prihaja v času, ko se premier bori za politično preživetje zaradi naraščajočega škandala, ki so ga povzročila razkritja o zabavah na Downing Streetu. Zabave so tudi predmet interne vladne preiskave in londonske policije. Predsedniku vlade prav tako grozi glasovanje o nezaupnici, če bo vsaj 54 poslancev njegove stranke vložilo pisma s pozivi k postopku.

Predsednik sklada Selam, ki je zadolžen za zbiranje odškodnin, namenjenih žrtvam, ki jih je spolno zlorabila duhovščina, Gilles Vermot-Desroches, je danes sporočil, da so francoske škofije zbrale dvajset milijonov evrov, ki so jih morale izplačati žrtvam. Izvora denarja ni komentiral, dejal pa je, da so denar prispevali škofovska konferenca, posamezni škofje in večina škofij po vsej Franciji. Neodvisna preiskava je pokazala, da je bilo med letoma 1950 in 2020 zlorabljenih več kot dvesto tisoč žrtev. Če v rezultate preiskave vključimo tudi žrtve, ki so jih zlorabili laiki, recimo učitelji na katoliških šolah, se število žrtev poveča na več kot tristo tisoč. Škofovska konferenca je lani priznala, da je za sistemske zlorabe kriva cerkev ter da bo kazen poplačala s prodajo nepremičnin, porabo lastnih finančnih rezerv in – če bo nujno – z zadolževanjem. Večina žrtev so bili dečki med desetim in trinajstim letom starosti.

V Italiji tudi po drugem krogu glasovanja niso izvolili naslednika predsednika države Sergia Mattarelle. V drugem krogu je prazne glasovnice sicer oddalo 527 članov volilnega kolegija, kar je sicer manj kot v ponedeljkovem prvem krogu, a še vedno premalo za dvotretjinsko večino v italijanskem kolegiju, ki ga sestavlja tisoč devet poslancev. Največ glasov sta prejela sedanji predsednik Mattarella in pravnik Paolo Maddalena. Desnosredinske stranke so sicer včeraj predstavile seznam svojih kandidatov. Na njem so nekdanja italijanska ministrica za izobraževanje Letizia Moratti, upokojeni sodnik Carlo Nordio  in nekdanji predsednik senata Marcello Pera. Levosredinske stranke s temi predlogi niso bile zadovoljne, saj kandidati ne bi dobili dovolj velike podpore. Levosredinske stranke svojih kandidatov niso predlagale, so pa vse desne stranke pozvale na skupne pogovore. Nov krog glasovanja se je začel danes ob enajstih, do sedaj pa imamo samo informacije o skupnih pogovorih. Ključen bo četrti krog, saj po njem zadostuje že absolutna večina, torej 505 glasov. Takrat naj bi se tudi povečale možnosti, da bo kateri od kandidatov izvoljen za novega predsednika italijanske republike.

Opozicijske stranke SD, LMŠ, SAB in Levica so včeraj sklicale tiskovno konferenco, na kateri so zahtevale umik predloga dopolnitve kazenskega zakonika z dnevnega reda redne seje državnega zbora. Vložili so tudi dopolnila, s katerimi predlagajo črtanje vseh členov spornega zakona. Zakaj so se odločili za to potezo, pojasni poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.

Izjava

Tašner Vatovec prav tako pojasni, kaj bi se zgodilo, če bi bil zakon sprejet.

Izjava

Koalicijske stranke so sprva podprle predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki ga je vložila SNS. Po včerajšnji tiskovni konferenci opozicije pa so vse z izjemo SDS izrazile nestrinjanje s spremembami zakona. Stranka NSi je v izjavi na Twitterju zapisala »Čeprav podpiramo vse korake v smeri pospešitve in učinkovitosti kazenskega pregona, smo pred odločanjem na plenarni seji presodili, da določene rešitve vseeno prinašajo prevelika in nepotrebna tveganja.« Kako tako hitro spremembo vidijo v Levici, pove Tašner Vatovec.

Izjava