Britanski premier Boris Johnson se je na seji spodnjega doma parlamenta opravičil za šale kabinetnih uslužbencev o lanskoletni božični zabavi na Downing Streetu. V minulih dneh se je po družbenih omrežjih razširil video, na katerem se predstavniki premierjevega kabineta pred novinarsko konferenco norčujejo iz domnevne lanskoletne božične zabave, ki naj bi jo organizirali v času strogega zaprtja javnega življenja. Po objavi videa je včeraj odstopila premierjeva svetovalka Allegra Stratton. Poleg tega je Johnsonova konservativna stranka vpletena v še dve aferi v zvezi z nepravilnim financiranjem stranke in obnovo premierjevega stanovanja na Downing Streetu. Državna volilna komisija je stranki zaradi nepravilne prijave donacije naložila globo v višini dvajset tisoč evrov. 

Avstrija bo s februarjem uvedla obvezno cepljenje proti covidu-19 za vse državljane, ki imajo štirinajst let ali več. Izjeme bodo veljale za nosečnice in osebe, ki cepivo zavračajo zaradi upravičenih zdravstvenih razlogov. Prebolevniki bodo iz obveze po cepljenju izključeni za obdobje 180 dni. Vlada bo preverjala precepljenost vsake tri mesece. Če državljani brez ustreznega opravičila do tega roka ne bodo cepljeni, bodo dobili kazen v višini do 3600 evrov. Kazen se bo lahko ponovila po vsakem trimesečnem roku. Prvi rok za cepljenje je napovedan za petnajsti marec. Avstrija bo tako postala prva država na območju Evropske unije, ki bo uvedla splošno obvezno cepljenje proti covidu-19. 

Nikaragva je prekinila diplomatske odnose s Tajvanom in priznala Ljudsko republiko Kitajsko kot edino legitimno kitajsko državo. Diplomatski odmik Nikaragve od Tajvana je zadnji udarec za mednarodno legitimnost otoške države. Število uradnih zaveznic Tajvana se je v zadnjih petih letih znižalo z 21 držav na 14. Tajvan se uradni diplomatski izoliranosti izogiba z uporabo Tajpejskega ekonomskega in kulturnega predstavniškega urada, alternativne diplomatske institucije, ki Tajvanu omogoča vzpostavitev de facto ambasad in konzulatov v državah, ki uradno prepoznavajo suverenost Ljudske republike Kitajske. Padec Tajvana s položaja mednarodno prepoznane predstavnice kitajskega naroda se je začel leta 1971, ko so članice Združenih narodov sedež Kitajske predale Pekingu.  

Iraški in ameriški uradniki so naznanili, da vojaška koalicija pod vodstvom Združenih držav Amerike v Iraku uradno končuje bojne operacije. Odločitev sledi domnevno uspešnemu zaključku aktivnih bojev proti Islamski državi. Nevarnost ekstremistične organizacije naj bi se dovolj zmanjšala, da bo približno tri tisoč koalicijskih čet, ki so nameščene v Iraku, prešlo v izvajanje svetovalnih misij iraški vladi. Koalicijske sile so se iz Iraka začele umikati že leta 2011, a so se zaradi grožnje Islamske države vrnile tri leta zatem. Ameriški general Frank McKenzie, vrhovni poveljnik ameriških sil na Bližnjem vzhodu, pa je dejal, da se ameriške čete ne bodo umaknile iz Iraka, saj je Pentagon še vedno zaskrbljen zaradi prisotnosti iranskih milic na območju. Dodal je, da bodo ameriške sile v okviru svoje nove svetovalne in podporne vloge izvajale tudi letalske napade in iraški vladi nudile druge oblike vojaške pomoči. 

Britansko vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo iz januarja, ki je preprečevala izročitev Juliana Assangea, ustanovitelja organizacije WikiLeaks, Združenim državam Amerike. Ameriški odvetniki so pristojna britanska sodnika prepričali, da Assangeova duševna bolezen, na kateri je temeljila januarska sodba, ni dovolj huda, da bi preprečevala izročitev v ZDA. Obljubili so, da Assangea v nobenem primeru ne bodo zadrževali v samici in da obstaja možnost premestitve v avstralski zapor, če bi Assange želel zaporno kazen preživeti v domovini. Assange je v Ameriki obtožen vohunjenja, za kar je zagrožena zaporna kazen v višini do 175 let. Pričakuje se, da bo obramba v naslednjih dneh vložila pritožbo zoper sodbo.

Državni zbor je sprejel štiri nove zakone. Eden od teh je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ureja oskrbo v domovih za starejše, oskrbo na domu in položaj oskrbovalca, ki je družinski član. V zakonu je še nedorečeno vprašanje financiranja. Zakon sedaj določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno s sredstvi iz pokojninske in zdravstvene blagajne, preostanek pa bo pokril državni proračun. Sledil naj bi mu poseben zakon o financiranju. Sprejet je bil tudi zakon o izdaji biometričnih osebnih izkaznic, ki se bodo začele izdajati marca prihodnje leto. Nove izkaznice bodo z rabo biometrične zaščite uporabnikom nudile več zaščite pred ponarejanjem izkaznic.

Podprt je bil tudi zakon o urejanju prostora, ki naj bi omogočil lažje pridobivanje gradbenega in okoljskega dovoljenja. Olajšana bosta tudi spreminjanje občinskih prostorskih načrtov in širjenje naselij, spreminja pa se tudi sestava Prostorskega sveta, v katerem sta mesti pridobili gospodarska in obrtna zbornica. Kot zadnji pa je bil sprejet nov gradbeni zakon, ki prinaša novosti na področju izdajanja gradbenega dovoljenja in gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, po že pridobljenem gradbenem dovoljenju.         

Pri tivolski čolnarni je danes potekala tiskovna konferenca o ustanovitvi nove zelene stranke imenovane Vesna. Imena še ne razkrivajo. Na konferenci sta spregovorila Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, in Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja. Med govorci je bil tudi predsednik Evropske zelene stranke Thomas Waitz, ki je poudaril pomen in vlogo nove stranke za Slovenijo. 

IZJAVA 

Macerl in Zgojznik sta poudarila potrebo po politični stranki s programom, ki bo skrbel za okolje in socialno pravičnost. Glede medstrankarskega povezovanja s trenutnimi strankami v državnem zboru pa Zgojznik.  

IZJAVA

OFF sta pripravila Beno in Sebastjan, mentor je bil Gal.