Off drugega kroga

Aktualno-politična novica
2. 8. 2016 - 15.00
 / OFF

Z letalskim napadom na položaje Islamske države v libijskem mestu Sirte se je začela kontinuirana letalska podpora ZDA libijski vladi narodne enotnosti. Glede na želje libijskih vladnih sil se bodo letalski napadi nadaljevali, dokler vlada ne bo prevzela nadzora nad celotnim območjem. Po besedah Pentagona trenutni napadi nimajo časovno omejenega mandata. Sirta je bilo mesto, najbolj zvesto nekdanjemu libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, sedaj pa je že slabo leto pod nadzorom Islamske države in njeno glavno oporišče. Kljub večmesečnim bojem vladne sile še vedno niso uspele zavzeti tega mesta. Ne gre za prvi napad ameriških zračnih sil v Libiji po padcu Gadafija. Napada februarja in novembra prejšnjega leta sta ciljala posameznike, ki naj bi predstavljali grožnjo ZDA, tokratni napad pa je prvi, ki je podpiral vojaško napredovanje vladne sile.  Zvočni posnetki, ki so se na internetu znašli pred slabim mesecem, sicer razkrivajo, da se zahodne sile pri letalskih napadih koordinirajo tudi s silami generala Khalife Haftarja. Ta je svojo oblast vzpostavil na vzhodu države in nasprotuje vladi narodne enotnosti.

Venezuelska volilna komisija je sprejela nekaj več kot štiristo tisoč podpisov, ki jih je za razpis referenduma o odpoklicu predsednika Madura zbrala opozicija. Temu so nasprotovali v vladajoči socialistični stranki, kjer menijo, da bi morali postopek za razpis referenduma zaradi nepravilnosti razveljaviti. Volilna komisija še ni določila datuma za drugi krog zbiranja podpisov, v katerem bo opozicija morala zbrati štiri milijone podpisov. Drugi krog zbiranja podpisov se mora zgoditi v enem mesecu, in če bo uspešen, bo tri mesece kasneje sledil referendum. Opozicija hiti z referendumom, saj se mora ta zgoditi pred januarjem naslednje leto, če želijo predčasne volitve. V nasprotnem primeru bo Madura zamenjal njegov podpredsednik.

Policija je v Zimbabveju aretirala dva voditelja Zveze veteranov vojne za neodvisnost. Pred enim tednom so veteranske organizacije presenetljivo obsodile predsednika Mugabeja, ki so ga označili za diktatorja in odgovornega za gospodarsko krizo v državi. Veterani vojne za neodvisnost so v preteklosti z vsemi sredstvi branili dvaindevetdesetletnega predsednika. Mugabe se je na oblast prebil ravno kot eden izmed voditeljev upora proti vladi bele manjšine, ki je leta 1965 pod vodstvom Iana Smitha razglasila neodvisnost od Velike Britanije.

Ostajamo v Afriki. Nigerijska vlada je ponovno začela s plačevanjem upornikov v z nafto bogati delti reke Niger. Februarja je nigerijska vlada, ki se zaradi padca cene nafte sooča s proračunskim primanjkljajem, odstopila od dogovora z uporniki, ki jim je od leta 2009 plačevala rento v zameno za premirje. Temu je sledilo veliko povečanje napadov na naftovode in vrtine zahodnih naftnih družb, zaradi česar se je nigerijska proizvodnja nafte skoraj prepolovila. Skupina Maščevalci delte Nigra niso bili del pogajanj, ki so se začela pred dvema mesecema, vendar so na prošnjo lokalnih plemenskih voditeljev začasno odstopili od poskusa, da bi v delti ustanovili samostojno republiko.

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo novega britanskega komisarja v evropski komisiji Juliana Kinga zadolžil za varnostno in protiteroristično politiko. King, ki je bil do sedaj britanski veleposlanik v Franciji, bo nadomestil Johnatana Hilla, ki je bil zadolžen za finančne storitve in kapitalske trge. Že pred brexitom je bilo znano, da v Bruslju na tem občutljivem resorju ne želijo imeti britanskega komisarja. Kinga je v evropsko komisijo predlagal sedaj že bivši premier Cameron, in sicer z željo po resorju za okolje, kar so v Bruslju videli kot sporno, saj se bo kmalu sprejemala okoljska zakonodaja za obdobje do leta 2030, torej dolgo po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Po bombnih napadih v Bruslju marca letos je Juncker napovedal prizadevanje za vzpostavitev varnostne unije, ki bi omogočila boljšo koordinacijo med evropskimi varnostnimi službami.

V Južnem Sudanu se vrstijo spremembe v vrstah opozicijskih voditeljev. Odstopil je minister za poljedelstvo in prehrano, Lam Akol. Njegov odstop sledi nedavni odstavitvi Rieka Macharja, najmočnejšega političnega nasprotnika predsednika Salve Kiirja, s podpredsedniškega položaja in imenovanju novega podpredsednika. Slednjega Macharjevi podporniki obtožujejo prestopa na stran predsednika Salve Kiira. Akol je voditelj glavne opozicijske stranke - Skupine za demokratične spremembe, ki ne prisega ne Macharju ne Kiirju. V odstopni izjavi je dejal, da so mirovni dogovori v glavnem mestu Jubi nesmisel in da je edini način za zagotavljanje miru delovanje izven prestolnice. Predsednika Kiirja pa je obtožil načrtnega sabotiranja mirovnega procesa v državi. S tem je še bolj omajana stabilnost vlade, ki je bila po mirovnem dogovoru iz avgusta 2015 razdeljena med pripadnike predsednika Kiirja, njegovega tekmeca ter nekdanjega podpredsednika Macharja ter ostalimi strankami z namenom zagotavljanja stabilnosti režima. Med tem se boji v državi nadaljujejo.

V Tuniziji so se začela pogajanja o sestavi nove vlade, po tem ko je tunizijski parlament z veliko večino izglasoval nezaupnico premierju Habibu Essidu in njegovi vladi. Essid je bil v zadnjih mesecih pod vse večjim pritiskom zaradi slabega ekonomskega stanja v državi in visoke brezposelnosti. Rezultat glasovanja je bil pričakovan, saj je januarja letos zaradi notranjih trenj v Essidovi stranki Nidaa Tounes iz nje izstopilo 22 parlamentarcev, s čimer je opozicijska zmerna islamistična stranka Ennahda postala najmočnejša parlamentarna stranka. Tunizijski predsednik Beji Caid Essibsi je za Essidovega naslednika predlagal Youssefa Al-Shaheda, člana do sedaj vladajoče stranke, čemur opozicijska Ennahda ne nasprotuje.

Vrhovno sodišče Papue Nove Gvineje je Avstraliji naložilo izdelavo načrta relokacije beguncev, ki so trenutno zaprti v begunskem taborišču na papuanskem otoku Manus. Isto sodišče je pred tremi meseci odločilo, da je prisotnost begunskega taborišča na Manusu, kamor Avstralija zapira v državo namenjene migrante, nezakonito. Po odločitvi sodišča mora Avstralija do tega četrtka poslati odposlanca, ki bo predstavil načrt relokacije.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.