Začasna venezuelska predsednica Delcy Rodriguez je v veljavo podpisala zakon, ki bo povečal privatizacijo nacionaliziranega naftnega sektorja, s čimer je izpolnila ključno zahtevo Donalda Trumpa. Zakon zasebnim podjetjem daje nadzor nad prodajo in proizvodnjo venezuelske nafte ter predpisuje reševanje pravnih sporov zunaj venezuelskih sodišč. Za slednje si že dolgo prizadevajo tuja podjetja, ki trdijo, da v sodnem sistemu v državi prevladuje vladajoča socialistična stranka. Zakon omejuje tudi vladno pobirane licenčnine na 30 odstotkov. Ob podpisu zakona je Trumpova administracija hkrati napovedala, da bo sprostila nekatere sankcije, ki omejujejo prodajo venezuelske nafte. Ministrstvo za finance Združenih držav je sporočilo, da bo dovolilo omejene transakcije venezuelske vlade in državne naftne družbe. Pred tem je bil celoten venezuelski naftni sektor predmet obsežnih ameriških sankcij, uvedenih leta 2019, v času Trumpovega prvega predsedniškega mandata.

Panamsko vrhovno sodišče je na podlagi neustavnosti razveljavilo pogodbe, ki so hongkonškemu podjetju CK Hutchison dovoljevale upravljanje kontejnerskih pristanišč v Panamskem prekopu. Tožba za razveljavitev pogodb panamske družbe PPC in hongkonškega podjetja je bila vložena lani na podlagi obtožb, da so bile pogodbe utemeljene na neustavnih zakonih in da podjetje CK Hutchison ni plačevalo ustreznih davkov. CK Hutchison, ki ga je ustanovil hongkonški milijarder Li Jiacheng. Njegova globalna sredstva – vključno s pristanišči in logističnimi središči – se zdaj pogosto obravnavajo skozi prizmo širših pomislekov Združenih držav Amerike glede vpliva Kitajske. Dogovor je bil leta 2021 samodejno podaljšan, s čimer je družba PPC dobila licenco za nadaljnjih 25 let. Ko pa se je Trump v začetku leta 2025 vrnil v Belo hišo, je hitro spodbudil Panamo, naj omeji kitajski vpliv in okrepi ameriški nadzor nad strateškim prekopom, ki so ga ZDA zgradile, a so ga leta 1999 prepustile Panami. Po plovni poti poteka približno pet odstotkov svetovne pomorske trgovine.

Agencija Združenih narodov za palestinske begunce oziroma UNRWA  je začela izvrševati v začetku januarja napovedano vrsto varčevalnih ukrepov. Ti vključujejo 20-odstotno znižanje plač osebja v Gazi, skrajšanje delovnega časa in odpoved pogodb zaposlenim s sedežem zunaj Gaze, ki so bili predhodno napoteni na »izredni dopust«. Generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini trdi, da je bila agencija prisiljena ukrepati zaradi hudega finančnega primanjkljaja v proračunu za leto 2026, ki je znašal dobrih 220 milijonov evrov. Lani je izraelski kneset sprejel zakon, ki prepoveduje delovanje UNRWA na okupiranih palestinskih ozemljih. Posledično je sedem večjih donatorjev prenehalo financirati agencijo – ki se financira z doniranjem – zaradi česar se UNRWA sooča s finančno krizo.

Kurdske Sirske demokratične sile oziroma SDF so s sirsko vlado dosegle sporazum o integraciji v državno vojsko. V skladu s sporazumom se bodo sile umaknile s frontnih črt, vladne enote se bodo namestile v središča mest Al Hasaka in Kamišli, lokalne varnostne sile pa se bodo združile. Oblikovana bo tudi vojaška divizija, ki bo vključevala tri brigade SDF. Druga brigada s sedežem v mestu Kobani bo povezana z governoratom Aleppo, glavnim mestom v severovzhodni kurdski regiji Sirije. Sporazum sledi vojaški zasedbi območij severnega in severovzhodnega ozemlja v zadnjih treh tednih. 

Vladajoča vojaška hunta v Burkini Faso je izdala odlok o razpustitvi vseh političnih strank, ki so bile po državnem udaru pred štirimi leti prisiljene prekiniti delovanje. Odlok razpušča vse politične stranke in politične formacije, vsa njihova sredstva pa bodo zdaj prenesena na državo. Svet ministrov je odlok sprejel včeraj popoldne po vladnem pregledu, ki je ugotovil, da je množenje političnih strank spodbudilo državne delitve in oslabilo družbeno kohezijo. Pred državnim udarom je imela država čez sto registriranih političnih strank, od katerih jih je bilo po splošnih volitvah leta 2020 v parlamentu zastopanih 15.

Vlada je na včerajšnji seji državnega zbora potrdila več kandidatov za veleposlaniška mesta. Veleposlanik na Poljskem bo Andrej Slapničar, v genocidni Izrael pa odhaja Robert Krmelj. Branko Rakovec bo iz Slovenije deloval kot veleposlanik Kazahstana in Uzbekistana, Marjana Prvinšek Bokal pa bo pokrivala Norveško in Islandijo. Na razpis za veleposlanika v Bosni in Hercegovini se ni prijavil noben kandidat. Predsednica Nataša Pirc Musar bo veleposlanike uradno imenovala po predstavitvi kandidatov parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko.

Ljubljanski župan Zoran Janković se je včeraj popoldne sestal s stanovalci Bilečanske ulice, nato pa še s stanovalci drugih ulic Štepanjskega naselja zaradi novih uredb glede parkiranja. Napovedal je sto dodatnih parkirnih mest. Na drugem sestanku, ki je potekal v Centru Golovec, prostora za vse ni bilo. Težave občanov zaradi novih parkirnih uredb predstavi član lokalne skupnosti.

Žvižgi

Zaradi napetosti pogajanj je župan ocenil, da dialog ni več mogoč, in zapustil sestanek. Ob odhodu so ga prebivalci Štepanjskega naselja izžvižgali. 

Izjava

Dvanajstega januarja so v Ljubljani začele veljati višje cene parkiranja. Po novem se parkiranje plačuje tudi ponoči, zvišala pa se je tudi kazen v primeru neplačila parkirnine. Poleg tega se je podaljšal tudi časovni pas sedaj navadnega parkiranja. V sklepu novih ukrepov je občina v začetku tedna s pajki čez noč odpeljala kar dvanajst vozil.