Vstalo je okrožje Songžu. To južnokorejsko okrožje, znano predvsem po obsežni pridelavi melon, nasprotuje postavitvi sistema obrambnega ščita. Sistem, imenovan Thaad, prihaja kot dogovor med vladama Južne Koreje in Združenih držav Amerike, služil pa naj bi odvračanju grožnje raket severnih sosedov. Nekaj tisoč protestnikov meni, da bo raketni ščit škodoval zdravju, predvsem pa ogrozil prostor, kjer bi sadili svoje melone.



Nadaljujemo protestniško. Potem ko so se pred dobrim mesecem protestnemu gibanju Minga v Kolumbiji pridružili tudi avtoprevozniki, ti svoj protest zaostrujejo. Večji del gibanja Minga je namreč svoje protestne dejavnosti že tako ali drugače omilil po mirovnih pogajanjih sredi meseca junija. Stavkajoči avtoprevozniki pa so po uboju enega protestnikov s strani policije napadli mestni hiši v dveh mestih na severu Kolumbije. Avtoprevozniki zahtevajo zvišanje cen prevoza in znižanje cen goriva. Velik del njihovega dohodka je predstavljala udeležba v kontrabantu, slednji pa je okrnjen zaradi oblastnih protitihotapskih akcij.

Ostajamo v Latinski Ameriki. Venezuelski parlament, ki ga trenutno obvladuje desničarska koalicija, je v prvi obravnavi potrdil reforme zakonodaje, ki ureja ravnanje z naravnimi viri. Zakon, ki je nacionaliziral naftno industrijo, bo zdaj dovoljeval zasebno iniciativo in vladi prepovedoval nadaljnjo nacionalizacijo družb v tem sektorju. Zakon o rudarjenju pa bo določal, da morajo vse koncesije za upravljanje z rudniki, ki jih podeli venezuelska vlada, prestati tudi parlamentarno kontrolo. Ta organ bo lahko pogodbo tudi revidiral. Poslovno usmerjene stranke tako povzročajo še več težav socialističnim silam.

Socialistične sile pa so pod pritiskom tudi v Grčiji. Atenski župan Giorgos Kaminis je po zadnjih incidentih v progresivnem predelu mesta Exarcheia pozval policijo, naj tam okrepi svojo prisotnost. Exarcheia je bila deležna množične policijske racije, v kateri so možje v modrem zasegli kar 12 kilogramov konoplje. Četrt je sicer prostor več skvotov in avtonomnih kolektivov.

Oblasti Zahodne Avstralije pa posegajo v avtonomijo tamkajšnjih domorodcev. Organi bodo namreč prekinili financiranje nekaterih oddaljenih domorodskih skupnosti, saj želijo razviti 10 večjih, po njihovih besedah “normaliziranih” mest, kjer bi domorodcem zagotovili vse tisto, kar zahodnjaki tako cenimo. V oddaljenih skupnostih, ki se jim je finančna pipica zaprla, živi kar 12 tisoč od 90 tisoč domorodcev v zvezni državi. Regijski minister za razvoj pravi, da bodo sredstva končno namenjena tistim skupnostim, ki si želijo razvoja in sprememb.



Po odhodu bivšega britanskega premiera Davida Camerona je njegovo mesto zasedla nekdanja ministrica za notranje zadeve Theresa May. Poskrbela je za nekaj kadrovskih zamenjav, med drugim se je znebila pretendenta za premiersko mesto Michaela Glovea. Najbolj zanimive reakcije je sprožilo imenovanje nekdanjega londonskega župana Borisa Johnsona na čelo zunanjega ministrstva.

K odločitvi o brexitu, ki je povzročila odhod prej omenjenega Camerona, je izdatno pripomogla tudi migrantska politika Evropske skupnosti. Ta se z novo predlagano direktivo Evropske komisije zaostruje. Direktiva predvideva, da bodo prosilci za azil, ki zapustijo državo vstopa v EU, avtomatično deležni sankcij. Zakonodaja EU je do zdaj predvidevala le možnost sankcij, zdaj pa te postanejo obvezne, možna pa je tudi zavrnitev prošnje.  Poleg tega lahko države članice odredijo redno javljanje prosilcev za azil oblastem, za begosumne pa lahko odredijo tudi pripor. Prošnja za azil bo po novem lahko tudi revidirana, če se situacija v državi izvora prosilca izboljša.

“Motiti se je človeško, odpuščati božansko.” Maksima, po kateri žive pošteni kristjani in poslanci Državnega zbora. Slednji so si danes priznali zmoto in popravili Zakon o delovnih razmerjih. Poslanci in poslanke so namreč s kar 53 glasovi pred tremi meseci potrdili Pomorski zakonik, ki je črtal nekatere določbe Zakona o delovnih razmerjih. Črtal naj bi določbe, povezane s pomorci, a se je pripravljavec zakona zmotil in navedel številke, ki so pomorske člene označevale v stari verziji Zakona o delovnih razmerjih, v trenutno veljavni verziji pa označujejo kazenske določbe, ki se nanašajo na kršitve delodajalcev. Zmota je ušla tako predlagatelju kot tudi pravni službi, poslancem in obema predsednikoma, ki sta zakon podpisala.