OFF dveh protestov

OFF dveh protestov

Aktualno-politična novica
Beloruski protesti.
25. 8. 2020 - 15.00
 / OFF

belorusija
Analiza beloruskega protestniškega gibanja
 / 21. 8. 2020
Beloruska policija je zaradi angažmaja v opozicijskem svetu, ki želi doseči prenos oblasti iz rok dolgoletnega predsednika Aleksandra Lukašenka, zaslišala Nobelovo nagrajenko za literaturo Svetlano Aleksijevič. Policisti so pridržali še dva opozicijska politika, in sicer Olgo Kovalkovo in Sergeja Dilevskega - prijeli so ju pred tovarno traktorjev v Minsku, kjer so delavci stavkali.

Kaj se bo na ulicah Minska dogajalo danes, povzame protestnica Hanna Baraban.

Izjava.

Priljubljeno kitajsko družbeno omrežje TikTok v lasti podjetja ByteDance se je na ameriškem zveznem sodišču pritožilo zoper izvršni ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nedavno odločil, da bo uporaba te aplikacije na območjih pod ameriško jurisdikcijo onemogočena, če ta ne bo prešla v roke lastnikov iz Združenih držav. Trump je s potezo kršil postopkovna pravila - digitalnega giganta namreč ni predhodno obvestil o suspenzu. Zanj se je Trump, ki so ga včeraj republikanski delegati na strankarski konvenciji potrdili za predsedniškega kandidata, sicer odločil zaradi domnevne grožnje ameriški državni varnosti in gospodarstvu s strani podjetja. Če tožba ne bo uspela, sta v igri za nakup podružnice TikToka v Združenih državah Microsoft in Oracle, cena pa naj bi znašala od 10 pa vse do 20 milijard dolarjev.

Še ostajamo v svetu tehnologije. Francoska podružnica Facebooka je s francosko vlado dosegla dogovor o plačilu preteklih davčnih obveznosti. V skladu z njim bo moral kalifornijski tehnološki velikaš francoski vladi za obdobje med letoma 2009 in 2018 plačati 106 milijonov evrov, od katerih je za 22 milijonov evrov davčnih kazni. Francoski dacarji so v preiskavi ugotovili, da so nekatera velika tehnološka podjetja z umetnim preusmerjanjem prodaje v druge države prek hčerinskih družb utajevala davke. Facebook je tako zadnji v vrsti velikih digitalnih podjetij, ki so morala poravnati pretekle davčne obveznosti: Google se je denimo lani z vlado pogodil za plačilo milijarde evrov omenjenih davkov.

Erin O’Toole je postal novi prvak kanadske Konservativne stranke, novi vodja parlamentarne opozicije in s tem eden izmed glavnih pretendentov za mesto ministrskega predsednika na volitvah, ki bodo najkasneje oktobra 2023, če ne že prej. Trenutni kanadski premier je liberalec Justin Trudeau. Volitve v konservativni stranki so sledile odstopu nekdanjega predsednika Andrewa Scheera, ki je odstopil zaradi poraza proti liberalcem na lanskih volitvah. Novi predsednik O’Toole je krajši čas že sedel v vladi kot minister za zadeve veteranov, svojo letošnjo kampanjo pa je gradil na zmanjšanju financiranja kanadske radiotelevizije in na zmanjšanju davkov.  

Novo predsednico pa imajo finski socialni demokrati. To je v nedeljo postala predsednica vlade Sanna Marin. Tudi tukaj so volitve sledile odstopu, in sicer decembrskemu odstopu premiera Anttija Rinneja zaradi izgube zaupanja v eni izmed koalicijskih partneric spričo spornih sprememb v državni pošti. 700 poštnih delavcev je tedaj namreč v podpis prejelo nove pogodbe o zaposlitvi z nižjimi plačami. Rinne je do nedeljskih internih volitev še ostal v sedlu socialdemokratskega konja. Marin je sicer s 34 leti najmlajša ministrska predsednica na svetu.

Na Danskem so suspendirali vodjo vojaške obveščevalne službe Larsa Findsna, potem ko je s strani žvižgačev objavljena preiskava razkrila, da je vojaška obveščevalna služba delovala v nasprotju z zakonom. Obveščevalna služba je, tako preiskava, zadnjih šest let špijonirala za danskimi državljani ter nezakonito hranila in posredovala informacije o njih. Hkrati svojih nadzornikov obveščevalci niso pravilno informirali. Začasni šef vojaške obveščevalne službe je postal Svend Larsen. Danska vojska je sicer v središču pozornosti na domačem prizorišču že dalj časa - pred nekaj meseci se je namreč nekaj visokih vojaških uradnikov znašlo v škandalu zaradi favoriziranja sorodnikov.

Malijski vojaški uporniki, ki stojijo za nedavno odstavitvijo predsednika države Ibrahima Boubacara Keite, in pogajalci iz Ekonomske skupnosti zahodnoafriških držav niso uspeli doseči dogovora o tranziciji oziroma o prehodni vladi. Po mnenju predstavnikov iz omenjene gospodarske skupnosti bi bilo za Mali najbolje, da se na oblast vrne odstavljeni Keita. Ta je sicer že nakazal, da tega ne bo storil, z možnostjo njegove vrnitve na predsedniški položaj pa se tako ali tako ne strinjajo vojaški pučisti. Tiskovni predstavnik slednjih je dejal, da bo začasna administracija določena s strani malijskega ljudstva in da časovnica za volitve in s tem konec vojaškega vladanja še nista znana. Mediatorji bodo o stanju poročali voditeljem zahodnoafriških držav, o Maliju pa se še v tem tednu obeta poseben posvet držav Ekonomske skupnosti zahodnoafriških držav.

Protikorupcijski aktivist in eden vidnejših ruskih opozicijskih politikov Aleksej Navalni, ki se zdravi v bolnišnici Charité, naj bi bil po mnenju svojih novih zdravnikov zastrupljen. Zdravniki še ne vedo, za katero snov točno je šlo, sporočili pa so še, da je stanje Navalnega resno, a da ni v smrtni nevarnosti. Navalni se je začel slabo počutiti med letom iz Sibirije v Moskvo, v nedeljo pa je bil iz bolnišnice v Omsku prepeljan na zdravljenje v Nemčijo.

Grška mornarica je v bližini otoka Kreta napovedala vojaške vaje, potem ko se je Turčija odločila podaljšati ladijsko misijo v južnem Egejskem morju, v sklopu katere raziskujejo morsko dno, pod katerim pričakujejo najdišča nafte in zemeljskega plina. Na grško napoved vojaških vaj so se seveda odzvali njihovi vzhodni sosedi pod vodstvom predsednika Recepa Tayyipa Erdogana - tudi ti so napovedali svoje vojaške vaje. Zaradi stopnjevanja napetosti, ki so posledica že prej omenjenih sporov zaradi najdbe zalog nafte in zemeljskega plina v morju v bližini Cipra, je danes na obisk odpotoval nemški zunanji minister Heiko Maas - najprej se bo srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom, pozneje pa še z Erdoganom.

Novici iz Slovenije

Danes bo v Postojni ob petih potekal protest pred azilnim domom. Več o njem pove Miha Blažič - N’Toko.

Izjava.

Včeraj, dan pred današnjim svetom stranke DeSUS, so se koalicijski poslanci in vlada zbrali na Brdu pri Kranju, kjer so razpravljali predvsem o naboru projektov, ki bi jih lahko financirali z evropskimi sredstvi - te je v Bruslju izpogajal premier Janez Janša. Mogočih projektov je veliko, ključni pa so projekti na področju izboljšanja zdravstvene oskrbe ter oskrbe starejših in ranljivih skupin ter infrastrukturni projekti. Po srečanju je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se pripravlja rebalans proračuna, ki bo kmalu medresorsko usklajen in poslan v parlamentarno proceduro. Poudaril je še, da posebnih rezov v socialne transferje in ostale obveznosti v proračunu ne bo, in sicer ravno zaradi izpogajanih evropskih sredstev.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness