V Hongkongu so potekali največji protesti, odkar je Združeno kraljestvo oblast predalo Ljudski republiki Kitajski. Na ulicah se je zbralo približno dva milijona ljudi, ki so Carrie Lam, izvršno predsednico uprave Hongkonga pozivali k odstopu. Ta je v soboto sicer sporočila, da je vlada za nedoločen čas zamrznila predlog zakona o izročanju obtožencev Kitajski, a protestniki zahtevajo njegov dokončni umik. Kljub temu so davi končali blokado glavne avtoceste pred hongkonškim parlamentom in zasedo premaknili v bližnji park, oblasti pa so medtem iz zapora predčasno izpustile aktivista Joshuo Wonga, enega od vodij študentskega gibanja za demokracijo, ki je bil zaradi svoje vloge pri protestih leta 2014 obsojen na dva meseca zapora.

Podpredsednik Demokratske stranke Moldavije Vladimir Cebotari je sporočil, da bo dosedanja prehodna vlada, ki jo vodi omenjena stranka, odstopila. Obenem v Demokratski stranki poudarjajo, da ne priznavajo nove moldavske vlade, ki jo sestavlja koalicija med Socialistično stranko in zavezništvom ACUM [akUm], ter zahtevajo razpis predčasnih volitev, saj da so, kot je razsodilo tudi ustavno sodišče, zamudili ustavni rok za sestavo vlade.

Stockholmski inštitut za mirovne raziskave, znan pod kratico SIPRI, v letnem poročilu ugotavlja, da navkljub zmanjševanju števila jedrskih konic države še naprej posodabljajo svoje jedrsko orožje. SIPRI v poročilu navaja, da je devet držav z jedrskim orožjem, to so Združene države Amerike, Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja, v začetku leta posedovalo 13 865 kosov orožja te vrste, pri čemer so v to število vključene tako tiste jedrske konice, ki so nameščene, kot tiste, ki čakajo na uničenje. Zmanjševanje števila jedrskih konic, teh je letos za okoli šesto manj kot lani, gre pripisati predvsem sporazumu Start, ki so ga leta 2010 med seboj sklenile Rusija in Združene države Amerike. Velesili, ki imata skupaj v lasti več kot 12 tisoč jedrskih konic oziroma 90 odstotkov vsega jedrskega orožja, zaenkrat še ne načrtujeta novih pogajanj za podaljšanje omenjenega sporazuma, veljavnost katerega se izteče leta 2021. Morebitni, a zdi se, da pričakovani upočasnitvi zmanjševanja jedrskega orožja bodo v prihodnosti sicer botrovali tudi odnosi med Indijo in Pakistanom, ki kopičita zaloge v svojih jedrskih arzenalih, aktivno pa vlagata tudi v razvoj.

Indija pa ni dejavna le na orožarsko-jedrskem področju, temveč tudi na gospodarsko-trgovinskem. Tako so z nedeljo v veljavo stopile 70-odstotne carine na 28 ameriških proizvodov, med drugim na mandlje, orehe, jabolke in hruške. Uvedba dajatev je indijski odgovor na odločitev Združenih držav Amerike, ki Indije niso izvzele s seznama držav z višjimi carinami na uvoz jekla in aluminija, s čimer bo po novem obdavčenega za 5,6 milijarde dolarjev izvoznih produktov, prej oproščenih plačila davščin. Nesoglasja med ZDA in Indijo so sicer vidna že nekaj časa: predsednik ZDA Donald Trump Indiji žuga z uvedbo sankcij, če bo ta nafto kupovala od Irana in uresničila načrte za nakup ruskega protiletalskega raketnega sistema S-400. Priložnost za zbliževanje stališč bodo predstavniki obeh držav sicer imeli na prihajajočem vrhu članic skupine G20 na Japonskem, kjer se bosta srečala zunanja ministra obeh držav Subrahmanjam Jaišankar in Mike Pompeo.

Po nenadnem izpadu električne energije, do katerega je prišlo v Argentini in Urugvaju v nedeljo šest minut čez sedmo uro zjutraj po lokalnem času, se je po 15 urah stanje normaliziralo. Vzrok za električni mrk, ki je “v temi” pustil 47 milijonov ljudi, prizadel pa tudi dele Brazilije, Paragvaja in Čila, je zaenkrat še neznan, bil pa naj bi povezan z okvaro pri prenosu električne energije iz hidroelektrarne Yacyreta na meji med Argentino in Paragvajem. V nedeljo so v Argentini sicer potekale lokalne volitve, a so jih morali zaradi neprilike v večjem delu države prestaviti.

Nekdanji vodja avstrijskih svobodnjakov in podkancler Heinz-Christian Strache, ki se je ujel v tako imenovano afero Ibiza in zaradi nje tudi odstopil z omenjenih funkcij, je sporočil, da se odpoveduje mandatu evropskega poslanca, ki so mu ga volivci z okoli 46 tisoč preferenčnimi glasovi zaupali na nedavnih volitvah 26. maja. Dodal je, da se bo boril za svojo politično rehabilitacijo in obenem zavrnil očitke, da se je poslanskemu stolčku v Bruslju odpovedal v zameno za to, da so svobodnjaki na kandidatno listo za predčasne parlamentarne volitve na Dunaju na tretje mesto uvrstili njegovo ženo Philippo Strache.

Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je v roku vložil revizijo na sodbo upravnega sodišča glede izvedbe referenduma o sprejemno-registracijskem centru za migrante ob mejnem prehodu Jelšane. To je namreč odpravilo oba sklepa občinskega sveta, češ da se referendum nanaša na migracijsko politiko, odločanje o tem pa je v pristojnosti države in ne občine. Občina je na sodbo upravnega sodišča na vrhovno nato vložila predlog za revizijo, to pa je dopustilo revizijo. Vrhovno sodišče bo moralo sedaj presojati o vprašanju, ali so bile s prepovedjo referenduma občanom Ilirske Bistrice kršene z ustavo zagotovljene volilne pravice.

Koroško podjetje MPI Reciklaža je organizatorje zbiranja plastičnih zamaškov obvestilo, da zaradi spremembe tehnologije predelave plastičnih izdelkov končuje prevzem zamaškov, bodo pa prevzeli še zamaške, zbrane v akcijah, ki potekajo do šolskega leta v juniju oziroma juliju. Od leta 2007 so predelali nekaj manj kot 3400 ton zamaškov in skupno donirali skoraj 950 tisoč evrov.

Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel velikega mojstra malteškega viteškega reda Giacoma Dalla Torre del Tempio di Sanguinetta. V ospredju pogovorov je bilo predvsem humanitarno sodelovanje med Slovenijo in redom. Več o malteškem viteškem redu, s katerim je naša država diplomatske odnose vzpostavila leta 1992, v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.