Bolivijski vojaki pod poveljstvom generala Juana Joséja Zúñige so zasedli predsedniško palačo in trg pred njo v prestolnici La Paz, vendar so se le nekaj ur zatem umaknili. Predsednik Luis Arce je med vdorom vojske v palačo iz nje v video nagovoru državljane pozval, naj se organizirajo za boj proti državnemu udaru. Protestniki so nato blokirali ceste proti trgu, Delavska centrala Bolivije – največji sindikat v državi – pa je razglasila stavko. Nadzor nad prizoriščem je po umiku vojske prevzela policija in generala Zúñigo aretirala. Po aretaciji je Zúñiga izjavil, da mu je igranje državnega udara naročil predsednik, da bi si dvignil popularnost. General Zúñiga je sicer v ponedeljek zagrozil, da bo aretiral nekdanjega predsednika Eva Moralesa iz stranke Gibanje za socializem, če bo na naslednjih predsedniških volitvah ta ponovno kandidiral. Predsednik Luis Arce iz iste stranke je Zúñigo po tej grožnji razrešil s položaja poveljnika kopenske vojske. Arce je zmagal na bolivijskih volitvah leta 2020 po padcu pučistične vlade Jeanine Áñez, na katerih je kandidiral kot kandidat Gibanja za socializem.

Okrožno sodišče v New Yorku je nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernándeza obsodilo na 45 let zapora za sodelovanje v trgovini z mamili. Sodišče je Hernándeza spoznalo za krivega sprejemanja podkupnin v zameno za zaščito pošiljk kokaina v Združene države. Več obsojenih tihotapcev je pričalo, da so podkupili Hernandéza, ta pa trdi, da je v resnici vodil protimamilarsko politiko in da so tihotapci pričali proti njemu zaradi maščevanja. Ameriško zvezno tožilstvo v New Yorku je preiskavo zaradi vpletenosti v mamilarske posle proti takratnemu predsedniku Hondurasa sprožilo leta 2015 in po koncu njegovega mandata leta 2022 zahtevalo njegovo izročitev, nakar se je predal sam.

Ameriško konservativno vrhovno sodišče je odločilo, da državni uslužbenci funkcionarji smejo prejemati darila za svoje odločitve. Vrhovno sodišče je odločalo o primeru Jamesa Snyderja, župana mesta Portage v Indiani, ki je po nakupu petih tovornjakov za občino v vrednosti okrog milijona evrov od podjetja prejel 10 tisoč evrsko nagrado. Župan je trdil, da je šlo za plačilo za svetovanje, zvezno tožilstvo pa ga je obtožilo korupcije. Po mnenju konservativne večine na vrhovnem sodišču v tem primeru ni šlo za podkupnino, katere namen bi bil vpliv na odločitev, ampak za zahvalo, saj je župan denar prejel po odločitvi.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je ukazalo razpustitev več skrajno desničarskih skupin. Kot razlog na ministrstvu navajajo spodbujanje sovraštva in tveganje nasilja teh skupin ter sporočajo, da so proti njim sprožili preiskave. Med prepovedanimi so nekatere muslimanske skupine in fašistično študentsko združenje iz Pariza Groupe Union Défense, katerega člani so podprli neformalno voditeljico Nacionalnega zbora Marine Le Pen. Ukaz o razpustitvi teh skupin je ministrstvo izdalo štiri dni pred prvim krogom predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron razpisal po porazu njegove renesančne stranke na evropskih volitvah.  

Izraelska vojska je bombardirala stanovanjski naselji Šudžaja in Sabra v mestu Gaza na severu okupirane enklave, nakar je vanju vdrla s tanki. Prebivalstvu je ukazala beg v južni del mesta, kamor pa so tanki cesto že blokirali. Vojska bombardira tudi begunsko taborišče Burejdž v osrednji Gazi in mesto Rafa od meji z Egiptom. Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska ponoči aretirala okrog 28 ljudi, največ v Dženinu.

Svet Radiotelevizije Slovenija je sprejel poziv vladi za dvig RTV prispevka. Prispevek trenutno znaša 12,75 evra na mesec, svet pa je vlado pozval, naj ga zviša na 14 evrov mesečno od začetka naslednjega leta, torej za deset odstotkov, kar je najvišje možno zvišanje. S tem bi prispevek manj kot tretjinsko uskladili z inflacijo od leta 2012, ko je bil prispevek nazadnje dvignjen, je dejal predsednik sveta Goran Forbici. Poziv vladi je prebral njegov pobudnik in član sveta Tadej Troha.

Izjava

Sočasno z novinarsko konferenco sveta RTV so svojo novinarsko konferenco pred stavbo javne radiotelevizije organizirali upokojenci Pavla Ruparja, ki so premierja Roberta Goloba pozvali nasprotno, naj RTV prispevek ukine.

Zagovornik načela enakosti je ugotovil diskriminacijo državljanke Irana, ki ji je ena od slovenskih bank zavrnila odprtje transakcijskega računa. Banka ji je odprtje računa zavrnila zaradi državljanstva, pri čemer se je sklicevala na ameriške sankcije proti Iranu, ki jim Slovenija sledi. Zagovorniku je banka pojasnila, da se le z zavrnitvijo odprtja računa lahko izogne tveganju financiranja terorizma in pranja denarja ter prepreči, da bi ameriške banke z njo prekinile sodelovanje. Zagovorniku banka ni predložila dokazil, da ji sankcije proti Iranu ali pogodbe s tujimi bankami nalagajo onemogočanje odprtja računa vsem državljanom Irana. Po mnenju zagovornika zavrnitev ni bila edina možnost in bi banka sporne transakcije lahko preprečila z nadzorom poslovanja konkretne stranke.