Madžarski parlament je sprejel sklop zakonov z namenom zaščite nacionalne suverenosti. Namen zakonov je po navedbah vladajoče stranke Fidesz omejevanje vpliva zunanjih sil na potek volitev. Zakoni namreč prepovedujejo tuje financiranje volilnih kampanj in anonimne donacije strankam. Kdor bi po novi zakonodaji kandidiral s pomočjo tujih sredstev, bi mu grozila triletna zaporna kazen. Zapovedana je tudi ustanovitev novega Urada za zaščito suverenosti, ki bi take kršitve preiskoval. Poleg tega bo imel tudi nalogo nadzorovanja nevladnih organizacij. Letno bo urad izdal poročilo o domnevni nevarnosti posameznih strank oziroma politikov nacionalni suverenosti. Sprejetje nove zakonodaje je nadgradnja Zakona o transparentnosti, ki ga je morala Madžarska razveljaviti leta 2021, ker ga je Sodišče Evropske unije razglasilo za diskriminatornega do prostega pretoka kapitala. Po zakonu so se morale nevladne organizacije, ki so letno prejemale več kot 22 tisoč evrov tujega financiranja, registrirati kot organizacije, ki prejemajo tuja sredstva. To je po odločitvi sodišča ustvarilo razliko med domačim in tujim pretokom kapitala.

V nemški vladajoči koaliciji socialdemokratov, zelenih in liberalcev so se dogovorili o proračunu za naslednje leto. Kot je pojasnil kancler Olaf Scholz, bodo naslednje leto fiskalno pravilo upoštevali, zato pa bodo morali varčevati. Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je podnebni sklad, vreden 60 milijard evrov, razglasilo za neustavnega, je vlada za letošnje leto že razglasila izredno stanje in s tem obšla fiskalno pravilo, po katerem proračunski primanjkljaj ne bi smel preseči 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda. Toda v koaliciji so se dva tedna prepirali, kaj storiti s proračunom za prihodnje leto. Liberalci na čelu s finančnim ministrom Christianom Lindnerjem so vztrajali, da mora fiskalno pravilo naslednje leto veljati. Lindner je zdaj dosegel svoje, saj so v koaliciji sklenili skrčiti prihodnji proračun za 17 milijard evrov, torej za okrog štiri odstotke 450-milijardnega proračuna. Scholz je dejal, da bodo privarčevali na okolju škodljivih subvencijah, porabi ministrstev in zveznih skladov.

Hrvaški premier Andrej Plenković je razrešil gospodarskega ministra Davorja Filipovića, z ministrstva pa odhaja tudi njegov svetovalec Jurica Lovrinčević. Razrešitev sledi objavi posnetka pogovora med Lovrinčevićem in novinarjem regionalne televizije Mreža TV, Marinom Vlahovićem, ki ga je objavil tednik Nacional. V pogovoru sta se dogovarjala o zakupu oglasnega prostora na televiziji, ki ga izvajajo državna podjetja, pri tem pa omenjala, kako si bodo na televiziji razdelili oglaševalski denar. Med drugim je novinar hotel, da bi denar prejel direktor televizije, Saša Engler. Lovrinčević in Vlahović sta si po razkritju Večernjega lista dopisovala tudi o tem, o čem vsem morata obvestiti opozicijsko stranko Most. Z gospodarskega ministrstva, ki ga je vodil Filipović iz vladajoče stranke Hrvaška demokratska skupnost, so informacije preko Lovrinčevića in Vlahovića romale do poslanca Mosta, Nikole Grmoje. Filipović je danes pred mediji vztrajal, da z odstopom sicer prevzema politično odgovornost, a ničesar, kar so mediji razkrili, ni vedel. 

Izjava

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki zahteva nemudno vzpostavitev humanitarne prekinitve ognja v Gazi. Resolucija, ki jo je podprlo 153 držav, 10 pa jih je bilo proti, ni zavezujoča. Podobno resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov so pred tem blokirale Združene države Amerike. Izrael tako nadaljuje s svojo ofenzivo v Gazi, v kateri je od sedmega oktobra okupatorska vojska pobila prek 18 tisoč ljudi. Palestinskim odporniškim skupinam je v Gazi zadnji dan uspelo ubiti 10 izraelskih vojakov, je sporočila izraelska vojska. Šlo je za zasedo brigade Al Kuds Palestinskega islamskega džihada, v kateri so po lastnih trditvah napadli 15 izraelskih vojakov. 

V Državnem zboru na seji, ki jo je z govorom otvorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, odločajo o treh zakonih. Zakon o statusnem preoblikovanju zavarovalnice Vzajemna ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja določa, kako se bo zavarovalnica preoblikovala v delniško družbo. Po zakonu bodo zavarovanci prejeli delnice ali izplačilo denarja. Poslanci odločajo tudi o novem Zakonu o minimalnem davku. Po njem bodo največja podjetja morala plačati najmanj 15-odstoten davek na dobiček. Čeprav za pravne osebe velja 19-odstotna splošna obdavčitev, lahko zaradi davčnih olajšav dejansko plačujejo tudi nižje davke. Z zakonom Slovenija uveljavlja dogovor o minimalnem globalnem davku. Na dnevnem redu imajo poslanci še Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki med drugim predvideva odškodnino za stanovanjske nepremičnine prebivalcev, ki so jih prizadele poplave. Zakon občinam nalaga obvestitev republiškega stanovanjskega sklada o nameravani prodaji zazidljivega zemljišča, namenjenega gradnji večstanovanjskih stavb. Stanovanjski sklad bo imel v tem primeru po zakonu predkupno pravico. Zakon uvaja tudi subvencionirane kredite za okrevanje podjetij, ki so jih prizadele poplave. O vseh treh zakonih bodo glasovali še danes. Na začetku seje so poslanci za nadomestnega poslanca izvolili Jerneja Žnidaršiča iz Gibanja Svoboda, ki nadomešča Franca Propsa, novega ministra za javno upravo. 

Vlada je v načrt razvojnih programov do leta 2026 uvrstila nov projekt obrambnega ministrstva. Čeprav morajo s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem preostali ministri barantati za vsak dodaten cent porabe državnega denarja, pa obrambno ministrstvo kupuje nove avtomobile. V okviru lastnega finančnega načrta bodo na ministrstvu Marjana Šarca porabili dobrih 24 milijonov evrov za nabavo terenskih, lahkih tovornih, kombiniranih in osebnih vozil. Nabavljajo torej terence, manjše tovornjake, kombije in osebne avtomobile. Kakor trdijo na ministrstvu, bo nakup namenjen »pretežno« za potrebe vojske in civilne zaščite, v »manjšem obsegu« pa za upravni del ministrstva. Pravijo, da bodo z nabavo brezemisijskih vozil dosegli cilje za zeleni prehod na področju prometa v državni upravi. Spomnimo, da je Damir Črnčec, državni sekretar na obrambnem ministrstvu, prejšnji teden z Nemci sklenil dogovor o sodelovanju pri nabavi raketnega sistema Iris-T. Ministrstvo bo zanj odštelo okrog 200 milijonov evrov. V načrt razvojnih programov do leta 2026 je vlada julija uvrstila še nakup osemkolesnih oklepnih vozil v vrednosti 700 milijonov evrov, nakup vojaških helikopterjev v vrednosti 200 milijonov evrov ter nakup transportnega letala Spartan v vrednosti 70 milijonov evrov.

Portal 24ur poroča, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar nezadovoljna z lastno plačo, ki znaša prek 5600 evrov bruto. Na portalu trdijo, da so pridobili dopis, ki ga je predstojnik urada predsednice Uroš Krek naslovil na ministra Boštjančiča. V dopisu Krek sprašuje o resnični ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo. Izjema so sicer sodniki in državni tožilci. Ustavno sodišče je o tem določilu že razsodilo, da ni neskladno z ustavo. Kot je zapisal Krek, so v uradu predsednice prepričani, da gre pri pravici do dodatkov za neupravičeno in neustavno neenak položaj predsednice republike in njenih funkcionarjev v primerjavi z javnimi uslužbenci, pa tudi s funkcionarji sodne veje oblasti. V uradu predsednice še menijo, da svoje delo opravijo prek vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo delavcev določa Zakon o delovnih razmerjih.

OFF sta pripravila vajenec Rok in Martin.

Vir fotografije: Vlada Republike Slovenije