OFF flotilje Sumud
V Franciji so pred predstavitvijo novega državnega proračuna ponovno na ulicah sindikati, nevladne organizacije in aktivisti. Sindikati, med njimi tudi največji francoski sindikat CFDT, so, podobno kot pred dvema tednoma, pozvali k stavki zaradi vztrajanja novega predsednika vlade Sébastiena Lecornuja pri varčevalnih ukrepih. Načrtovanih je okoli 250 protestov po celotni državi, največji pa bo potekal v Parizu, kjer oblasti pričakujejo do 40 tisoč protestnikov. Lecornu, peti francoski predsednik vlade v dveh letih, namreč sindikatom ni zmogel pojasniti, kako bi uresničil njihove zahteve. Tudi sicer še ni znano, kaj bo Lecornu storil z varčevalnimi načrti njegovega predhodnika Francoisa Bayroua. Slednji je s funkcije odletel začetek septembra, po tem ko je za reševanje proračunskega primanjkljaja predlagal zmanjšanje proračuna za 44 milijard evrov.
Ostajamo v Franciji. Oblasti v regiji Pas-de-Calais so v mestu Calais izpraznile zapuščeno skladišče, ki je nudilo streho nad glavo okoli 600 beguncem. Kot izgovor za izselitev so lokalne oblasti navedle tihotapce, ki izkoriščajo ranljivost beguncev, ki želijo prečkati Rokavski preliv in priti v Združeno kraljestvo. Beguncem so izpraznitev napovedali in jim ponudili nastanitev v raznih bližnjih sprejemnih centrih. Mesto bo sedaj pred vhodom v skladišče namestilo barikade, ki bodo preprečevale ponovno zasedbo.
Izraelska genocidna vojska je ponoči prestregla 39 od 44 ladij, ki so plule v sklopu Globalne flotilje Sumud. Najdlje je po uradnem sledilniku flotilje prišla ladja Mikeno, ki je prišla v teritorialne vode Gaze, a je zadnji signal poslala nekaj čez osmo zjutraj. Ladja se takrat ni premikala. Mornarica tvorbe Izrael je, podobno kot pri prejšnjih poskusih, v mednarodnih vodah okoli 130 kilometrov od obale Gaze napadla ladje in ugrabila aktiviste, ki so pluli na njih. Tokrat je skupno proti Gazi plulo več kot 500 aktivistov, med njimi tudi več pravnikov, ki beležijo izraelske kršitve mednarodnega humanitarnega in pomorskega prava.
Po izraelskem napadu na flotiljo se vrstijo tudi odzivi vlad zahodnih držav. Medtem ko večina držav zgolj izraža ogorčenje in skrb za varnost svojih državljanov, je španska vlada na zagovor poklicala najvišjega izraelskega diplomata v državi. V Španiji namreč od priznanja Palestine ni več izraelske ambasade. Italijanski sindikati so zaradi izraelske blokade flotilje pozvali k splošni stavki, ki se bo odvila v petek. Danes ob 18. uri pa bo v italijanski Gorici potekal protest v podporo flotilji, ki ga organizirata Fronta komunistične mladine Gorica in Ljudski dom Gorica.
Evropska unija je Ukrajini posodila še dodatne štiri milijarde evrov, ki jih črpa iz zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju ukrajinskega finančnega ministrstva bo denar namenjen za obrambo, socialne programe in obnovo države. Evropska unija je od februarja 2022 Ukrajini poslala že več kot 62 milijard evrov. Medtem ko unija v Ukrajino pošilja denar, pa bodo Združene države Amerike z državo delile informacije obveščevalnih služb o oddaljenih ciljih ruske energetske infrastrukture. Po poročanju agencije Reuters ameriška vlada razmišlja tudi o pošiljanju raket dolgega dosega, ki bi lahko to oddaljeno energetsko infrastrukturo zadele. Deljenje informacij bi Ukrajini olajšalo napade na rafinerije, plinovode in elektrarne v Rusiji. Napadi na energetsko infrastrukturo so, ko je žrtev uradni zaveznik Zahoda, navadno pojmovani kot kršitev četrte Ženevske konvencije.
Združene države Amerike so delegaciji iranske nogometne zveze prepovedale vstop v državo in s tem udeležbo na žrebu za svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo potekalo naslednje leto v Mehiki, Združenih državah in Kanadi. Med člani delegacije je tudi selektor iranske reprezentance Amir Ghalenoei. Iranska nogometna zveza bo odločitev poskušala razveljaviti preko predsednika Mednarodne nogometne federacije Fifa Giannija Infantina. Fifa se pri tem sklicuje na dogovore z ameriško vlado, ki bi iranski delegaciji morali omogočiti prisotnost na žrebu, ki bo petega decembra v prestolnici Washington.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je določila obdobje za zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi. Zbiranje podpisov proti pokojninski prevari se bo začelo naslednjo sredo, osmega oktobra, in bo potekalo do vključno torka, enajstega novembra. Pobudo za referendum je s štirikrat več podpisi, kot bi jih bilo potrebno prejšnji teden v državni zbor vložila Delavska koalicija. Še več o škodljivih posledicah pokojninske prevare pa v Terminalu deset minut čez četrto.
Štirideset tisoč podpisov pa je že uspelo zbrati pobudnikom referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pod vodstvom Aleša Primca. Če bo državni zbor ugotovil, da je zahteva za referendum popolna, bo imel teden dni časa za razpis referenduma. Tega bi lahko najbolj zgodaj izpeljali enkrat v drugi polovici novembra. O tem zakonu je junija lani že potekal posvetovalni referendum, na katerem je skoraj 55 odstotkov volivcev izreklo podporo.
Polne roke dela pa je imel tudi državni svet. Na predlog skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Lotričem je z 18 glasovi za in 5 proti izglasoval veto na novelo zakona o splošnem upravnem postopku. Glavne kritike so letele predvsem na to, da je v postopku sprejemanja predlog zakona dobil več opozoril o neskladjih sprememb z ustavo in pravnim sistemom s strani zakonodajno-pravne službe državnega zbora, komisije državnega sveta za državno ureditev in Sodnega sveta. Minister za javno upravo Franc Props veto obžaluje, opozorila pa pripisuje različnim mnenjem znotraj stroke.
Državni svet je veto izglasoval tudi na novelo zakona o gozdovih. Po besedah predsednika komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branka Tomažiča novela zakona poglablja obstoječe težave čezmernega poseganja v zasebno lastnino. Po novem bi se kot prekršek sankcionirala ne samo sečnja, ampak tudi spravilo lesa brez ali v nasprotju z odločbo. Za slednje namreč po Tomažičevih besedah ni bilo podane ustrezne utemeljitve. Obe noveli zakona bosta sedaj vrnjeni v državni zbor, kjer bosta potrebovali vsaj 46 glasov podpore.
Po tem ko je tožbo proti Komisiji za preprečevanje korupcije, krajše KPK, včeraj vložil Slovenski državni holding, je na upravnem sodišču tožbo proti KPK danes vložil še pomočnik predsednika uprave SDH Damir Črnčec. Črnčec trdi, da so mu bile v postopku kršene ustavne pravice, saj da je KPK vodil postopek proti njemu brez možnosti, da bi sam podal mnenje. KPK je Črnčeca preiskovala zaradi očitkov o političnem kadrovanju in prirejenem razpisu za zaposlitev kot pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost na SDH. Tja se je preselil z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, namen pa je bil pomoč pri ustanovitvi družbe Dovos, ki bo skrbela za nadaljno militarizacijo slovenske družbe.
Dodaj komentar
Komentiraj