OFF Gorenjke in Šumija
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija septembra na generalni skupščini Združenih narodov priznala Palestino kot samostojno državo. Hkrati je sporočil, da je treba končati vojno v Gazi in rešiti civilno prebivalstvo. Odločitev so obsodile tako Združene države Amerike kot okupatorska tvorba Izrael. Izraelski premier in vodja genocidnega pohoda na Gazo Benjamin Netanjahu je sporočil, da gre po njegovem mnenju za nagrajevanje terorizma. Palestino trenutno priznava 147 držav članic Organizacije Združenih narodov.
Madžarska policija je župana Budimpešte Gergelya Káracsonya pozvala na zaslišanje, ker je v madžarski prestolnici kljub uradni prepovedi pomagal organizirati parado ponosa. Parade se je prejšnji mesec udeležilo skoraj dvesto tisoč ljudi, med njimi tudi slovenski minister za solidarno prihodnost iz vrst Levice Simon Maljevac. Policija je sicer v začetku julija napovedala, da udeležencev dogodka ne bo preiskovala, bo pa sprožila preiskavo proti »neznanemu storilcu« zaradi organizacije Parade. Prepoved parade, ki je del tako imenovanega zakona o zaščiti otrok, je madžarski parlament sprejel marca. Zakonodaja med drugim predvideva tudi globe za udeležence shoda. Madžarski premier Viktor Orbán je za organizacijo parade okrivil Bruselj, ki naj bi Madžarski želel vsiliti prebujensko kulturo.
Britanski premier Keir Starmer je gostil indijskega predsednika vlade Narendra Modi. Na obisku sta gospodarska ministra obeh držav podpisala dogovor o znižanih carinah med državama. Dogovor med drugim vključuje znižanje carin na viski, avtomobile in začimbe. Starmer je dogovor označil kot največji in najpomembnejši ekonomski dogovor med državama od britanskega izstopa iz Evropske unije in ga mora ratificirati še britanski parlament. Dogovor predvideva še prepolovitev 150-odstotnih carin na uvoz viskija in gina.
Izraelska vlada je razporedila dodatnih 234 milijonov evrov za nezakonite naselbine na Zahodnem bregu. Prerazporeditev je sledila sicer pravno nezavezujoči odločitvi kneseta o priključitvi zasedenega območja Zahodnega brega k »izraelski državi«. Denar bo namenjen infrastrukturi, ki bo povezovala nezakonite naselbine, v katerih prebiva več kot milijon izraelskih državljanov. Nelegalno naseljevanje izraelskih priseljencev na Zahodni breg traja že od leta 1967, zadnji večji paket ilegalnih naselbin pa je izraelska vlada odobrila konec maja. Izraelska vojska je v včerajšnjih napadih na Gazo ubila vsaj 62 Palestincev, od tega vsaj 19 oseb, ki so želele prevzeti pakete humanitarne pomoči. Danes so sionistične sile ubile vsaj 11 ljudi.
Hišni zdravniki v Angliji začenjajo stavko zaradi nezadovoljstva s povišanjem plač. Te so se letos povišale za 5,4 odstotka, kar sindikat ocenjuje kot nezadostno. Svoje zahteve utemeljujejo z rastjo življenjskih stroškov in tako z manjšo relativno plačo kot pred sedemnajstimi leti. Stavka bo predvidoma trajala pet dni. V zadnjih dveh letih so se sicer zdravniške plače zvišale za 22 odstotkov.
Ameriško pravosodno ministrstvo vlade Donalda Trumpa je vložilo tožbo proti mestnim oblastem New Yorka zaradi oviranja izvajanja aprila sprejete zvezne zakonodaje o priseljevanju. Zvezna vlada je sicer z newyorškim županom Ericom Adamsom dosegla dogovor o sodelovanju, ki predvideva odstop od kazenskega pregona.
V Togu so potekali protesti, potem ko je vlada sprejela novo ustavo, ki dolgoletnemu predsedniku države Faureju Gnassingbéju omogoča, da ostane na oblasti za nedoločen čas, po tem ko bo prevzel novoustanovljeno funkcijo predsednika vlade. Sprememba ustave, ki jo je vlada sprejela v začetku leta 2024, tako vso izvršilno oblast s predsedniške funkcije prenaša na premiersko. Funkcija predsednika države bi postala zgolj ceremonialna. S tem se je Gnassingbé v praksi izognil omejitvi predsedniških mandatov in nadaljeval z vladanjem. Protesti zoper spremembo potekajo že več tednov, med spopadi med policijo in protestniki v prestolnici Lomé pa je umrlo najmanj pet demonstrantov. Gnassingbé je sicer premiersko funkcijo prevzel v začetku maja.
Že drugi dan se nadaljuje obstreljevanje med silami Kambodže in Tajske. Po navedbah tajskih sil je kamboška vojska porabila težko orožje, vključno s topništvom in raketami. Tajski mediji poročajo, da je v spopadih do sedaj umrlo 15 ljudi tajskih in 24 kamboških vojakov. Na obeh straneh je bilo zaradi vojaških posredovanj razseljenih več kot 150 tisoč prebivalcev. Povod za ohladitev odnosov je spopad med vojskama na obmejnem območju v bližini tromeje z Laosom konec maja, ko so tajski vojaki ubili kamboškega vojaka. Obe vladi sta nato ukazali zaprtje nekaterih mejnih prehodov. Konflikt se je zaostril včeraj, potem ko je tajska vojska po medsebojnih napadih proti kamboškim položajem napotila bojna letala, kamboške sile pa so v odgovor uporabile topništvo.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je uradniški svet pozval k ponovitvi javnega razpisa za generalnega direktorja policije. Uradniški svet je kot primernega kandidata za mesto generalnega direktorja policije ministru predlagal sedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Damjana Petriča. Ob tem je svet sicer podal obrazložitev, da niso preverjali, ali Petrič izpolnjuje vse pogoje. Poklukar je svet pozval k dopolnitvi sklepa, a je organ to zavrnil s pojasnilom, da mora dejansko izpolnjevanje pogojev preveriti notranje ministrstvo oziroma vlada. Petrič je sicer že napovedal, da se bo prijavil na ponovni razpis.
Družba Žito, sicer članica skupine Podravka, je podpisala kupoprodajni sporazum UPI Star Sarajevo. S tem je Žito prodalo konditorski del poslovanja, ki vključuje blagovne znamke Gorenjka, Šumi, Herba, Mistica in Bali. UPI Star Sarajevo je s tem prevzelo zaposlene, blagovne znamke ter tovarni Šumi v Krškem in Gorenjko v Lescah. Žito se bo medtem usmerilo zgolj v pekarstvo.
Dodaj komentar
Komentiraj