Senat Združenih držav Amerike je zavrnil razglasitev izrednih razmer predsednika Donalda Trumpa, s čimer bi obšel domova kongresa pri financiranju zidu na meji z Mehiko v višini petih milijard evrov. Kongres je tako za protimigrantski zid omogočil le dobro milijardo evrov. V preteklem tednu je senat z republikansko večino po glasovanju o prekinitvi podpore ZDA saudski koaliciji v vojni v Jemnu že drugič nasprotoval odločitvam ameriškega predsednika. Trump je v odgovor na Twitterju zapisal: “VETO!”

V smeri ambicij Donalda Trumpa pa se odvijajo dogodki v politiki na Kitajskem. Premier Li Kečiang je namreč na letni tiskovni konferenci po zasedanju parlamenta razkril načrte za gospodarsko reformo. Zakon, ki bo v uporabo stopil januarja 2020, naj bi omejil državno posredovanje v gospodarstvu in ugodno vplival na pritok tujega kapitala v državo, saj bodo kitajske oblasti tuja podjetja obravnavala enakovredno domačim. Odpravljeno bo tudi določilo, po katerem morajo tuja podjetja na Kitajsko prenesti del svoje proizvodne tehnologije in se združiti s tamkajšnjimi podjetji, da bi imela dostop do kitajskega trga. Določilo je povezano tudi z možnostjo nezakonitega pridobivanja informacij, za kar Kanada in ZDA obtožujeta kitajsko podjetje Huawei. Zakon bodo po besedah premierja še dopolnili, vsekakor pa bo reforma omogočila učinkovitejša trgovinska pogajanja z Združenimi državami Amerike.    

Vrhovno sodišče v Avstraliji je sprejelo eno izmed pomembnejših odločitev v zvezi z institutom naslova avtohtonosti aboridžinskih skupin. Ta Aboridžinom omogoča zahtevanje povračila izgubljene lastnine v času evropske kolonizacije Avstralije. Sodišče je tako potrdilo sodbo federalnega sodišča Severnega teritorija, ki je odločilo, da mora zvezna država aboridžinskima skupinama Ngaliwurru in Nungali povrniti dva milijona evrov. Novost je ravno duševna škoda, ki je institut naslov avtohtonosti do sedaj ni upošteval. Avstralski pravniki opozarjajo, da lahko ta odločitev vrhovnega sodišča sproži val novih tožb aboridžinskih skupin proti državi.

Potem ko je 15. januarja letos služba za ohranitev gozdov v kabinetu predsednika Kenije razglasila prekinitev nasilnega izseljevanja prebivalcev gozda Mau, se z današnjim dnem izseljevanje ponovno začenja. Gozd je v nevarnosti izsušitve vodnih virov zaradi nezakonitega drvarjenja, v kateremu prednjači kooperativa Sinendet. Kenijske oblasti bodo problem izčrpavanja gozda poskušale rešiti z izselitvijo deset tisoč prebivalcev, ki ukrepu ostro nasprotujejo, saj jim gozd omogoča enega od najpomembnejših virov preživetja. Lani se je iz gozda Mau moralo izseliti približno 2500 prebivalcev.

Član predsedstva Bosne in Hercegovine iz srbske etnične skupnosti Milorad Dodik je izpolnil eno od svojih obljub ob izvolitvi oktobra lani. Po pritisku javnosti, da naj člani predsedstva razkrijejo imena svojih svetovalcev, je Dodik na uradni spletni strani predsedstva objavil svoje svetovalce, med katerimi je tudi svetovno znani režiser Emir Kusturica. Režiser in Milorad Dodik si poleg tega, da sta bližnja prijatelja, delita navdušenje nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovo politiko. Javnost Bosne in Hercegovine sedaj čaka še na imena svetovalcev Željka Komšića, člana predsedstva iz vrst hrvaške etnične skupnosti, medtem ko je predstavnik iz vrst bošnjaške etnične skupnosti Šefik Džaferović svoje svetovalce predstavil nemudoma po izvolitvi.

Mladi iz celotnega sveta so se danes združili v podnebnem štrajku. Na Slovenskem so se navkljub lepemu vremenu med drugim zbrali v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu in Celju. Organizatorji slovenskega dela podnebnega štrajka, združeni v gibanje Mladi za podnebne spremembe, so pripravili zahteve, med katerimi so: ozelenitev državnega proračuna, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje do leta 2030 ter zmanjšanje izpustov v prometu za 40 odstotkov do leta 2040. Protest podpira tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, izobraževalne ustanove pa si o ukrepih ob izostanku dijakov in šolarjev še niso edine. Podnebni štrajk v Ljubljani, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo pet tisoč ljudi, je obiskala tudi sodelavka Radia Študent Zala Bezlaj.

Izjava

Kriminalisti so ovadili šest oseb zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, povezanih z izplačevanjem dodatkov na ljubljanski Filozofski fakulteti. Preiskavo je leta 2017 sprožil takrat novi dekan fakultete Roman Kuhar, kriminalisti pa so ugotovili 784 tisoč nezakonito pridobljenih evrov. Denar naj bi si dekani in prodekani nakazovali kot dodatek k plači za opravljanje funkcije, kljub temu da je ta dodatek že vključen v plačo. Imen udeležncev v prevaro policija še ni razkrila, na Univerzi v Ljubljani pa opozarjajo, da revizije še potekajo na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.  

Univerzo v Ljubljani pa ponovno toži ministrstvo za izobraževanje, saj zahteva vrnitev 781 tisoč evrov, ki naj bi jih fakultete izplačevale kot dodatek za stalno pripravljenost. Po današnjem prvem in edinem naroku ponovljene sodbe je sodnica Dida Volk napovedala razglasitev tožbe v tridesetih dneh.