Mjanmar in Bangladeš sta sklenila dogovor o prisilni vrnitvi mjanmarskih beguncev iz Bangladeša. Gre za begunce pripadajoče manjšine Rohinga, ki so pobegnili iz Mjanmara po oktobru 2016. Vrnitev pa ne bo vključevala približno 200 tisoč beguncev, ki so regijo zapustili pred oktobrom 2016. 750 tisoč beguncev nameravajo vrniti v roku 2 let, začetek prvih vrnitev še ni znan, a ga v Mjanmaru pričakujejo 23. januarja. V Bangladešu so poudarili, da tako zgodnja vrnitev ni mogoča. Phil Robertson, predstavnik organizacije Human Rights Watch, je dogovor kritiziral, saj begunci nimajo izbire med vrnitvijo in tem, da ostanejo v Bangladešu. Dorekli so že vsebino obrazca, ki ga bodo morali vračajoči se begunci izpolniti. Za namene vrnitve bodo v Bangladešu postavili 5 tranzicijskih taborišč, od koder bodo begunce prepošiljali v dve sprejemni taborišči v Mjanmaru. Pred vzpostavitvijo teh bo delovalo začasno taborišče v Mjanmaru, njegova gradnja pa se je komaj začela.

Jordanija je javnosti razkrila davčno reformo, s katero se spopada z visokim javnim dolgom. Reforma predvideva umik izjem pri obdavčitvi plač, dvig 4 do 8-odstotnega davka na dodano vrednost na 10 do 16 odstotkov. Dodatno bo Jordanija obdavčila tobak in kakovostnejši bencin. Jordanski zunanji dolg obsega 96 odstotkov bruto domačega proizvoda, strukturne reforme, ki jih Jordanija uvaja pod taktirko Mednarodnega denarnega sklada, pa bi ga v naslednjih treh letih znižale na 77 odstotkov. Dodatna sredstva želi Jordanija privarčevati s podvojitvijo cen subvencioniranega kruha. Ukrepi za znižanje javnega dolga bodo močneje prizadeli revnejše sloje prebivalstva.

Skupina državljanov Velike Britanije, živečih na Nizozemskem, začenja tožbo proti Nizozemski vladi. Trdi namreč, da bi moral vsak britanski državljan, ki je imel državljanstvo pred brexitom, ohraniti pravice, ki sledijo iz članstva v Evropski uniji, tudi po njem. V pogodbah Evropske unije namreč ni določeno, kaj se s pravicami, izhajajočimi iz članstva v Evropski uniji, zgodi v primeru izstopa članice. V nasprotju s tem pa Lizbonska pogodba določa, da pravice evropskega državljanstva niso povezane s politično usodo domače države. Tožniki trdijo, da bi pravice morali ohraniti vsi britanski državljani in ne zgolj tisti, ki živijo v tujini, kar pod vprašaj postavlja dogovarjanje med britansko vlado in Evropsko komisijo o pravicah Britancev po brexitu.

V Grčiji se je 20 000 ljudi podalo na ulice proti novim varčevalnim ukrepom. Protesti so se začeli med sejo grškega parlamenta, na kateri so poslanci glasovali o predlogu reform, ki jih zahtevajo mednarodni posojilodajalci. Med drugim sprejete reforme otežujejo stavkanje, manjšajo ugodnosti za družine in uvajajo samodejne dražbe posesti tistih dolžnikov, ki svojih dolgov niso odplačali v roku. Vladna Siriza je tako uspela sprejeti varčevalne reforme še pred srečanjem finančnih ministrov evroobmočja, ki bo potekalo 22. januarja. Na srečanju nameravajo oceniti, ali si Grčija zasluži še za šest in pol milijarde evrov posojil.

Med sejo je policija poskusila razkropiti protestnike s solzilcem, čemur so se ti uprli z metanjem granitnih kock in molotovk. Predsednik vlade Alexis Tsipras je v poskusu pomiritve dejal, da se bodo poleti težki časi le končali. Dvom na to meče obljuba Grčije, da bo z varčevanjem nadaljevala še dve leti po prejemu zadnjih posojil.

Azerbajdžan bo zagotovil dostop do zemeljskega plina Bolgariji. Država sodeluje pri gradnji Južnega plinskega koridorja, to je omrežje plinovodov, ki bo potekalo čez 7 držav, tudi čez Bolgarijo in Italijo. Preko vozlišč v teh državah bo tako lahko kaspijski plin dosegel večino držav članic Evropske unije. Izvedba projekta je v rokah SOCAR-a, azerbajdžanskega vladnega energetskega podjetja. Azerbajdžan se je odločil, da bo postavil bolgarsko vejo na lastne stroške. Danes je velika večina bolgarskih gospodinjstev ogrevana z lesom in premogom, tovrstno gretje pa je eden ključnih onesnaževalcev zraka v Bolgariji. Gradnjo mreže plinovodov trenutno ovira Italija, tamkajšnje lokalne oblasti in okoljske organizacije skrbi podiranje oljk na predvideni trasi tamkajšnje veje omrežja.

Selimo se v sosednjo Romunijo, kjer je odstopil premier Mihai Tudose. Razlog je bila Tudoseva zahteva za odstop notranje ministrice Carmen Dan, zaradi katere je izgubil podporo Social demokratske stranke, katere člana sta oba. Dan v socialdemokratski stranki uživa podporo predsednika Liviua Dragnee, ki pa zaradi prestajanja pogojne zaporne kazni ne more zasesti premierskega položaja. To je že druga zamenjava premiera od parlamentarnih volitev 2016. Junija 2017 je bila izglasovana nezaupnica prvemu premierskemu kandidatu social demokratov Sorinu Grindeanu, ker naj bi zamujal s sprejemanjem reform. Te so med drugim vključevale dekriminalizacijo nekaterih koruptivnih dejanj, zaradi česar so v Romuniji potekali največji protesti po padcu vlade Nikole Čevšeskuja.

Na Kosovem je bil ubit srbski politik Oliver Ivanović, vodja stranke srbske civilne iniciative. Gre za stranko, ki predstavlja interese kosovskih srbov. Ivanović je bil v začetku leta 2016 obsojen na 9 let zapora zaradi vojnih zločinov proti albancem, ampak je to sodbo sodišče v začetku leta 2017 preklicalo in začelo nov sodni proces. Ustreljen je bil, ko je vstopal v poslopje svoje stranke. V odziv se je v Srbiji sestal Varnostni svet. Prav tako je srbska delegacija prekinila pogovore s Kosovom v Prištini. Uboj še preiskujejo, Kosovo ga je že javno obsodilo.

OFF sta pripravila Novelli in vajenec Matija.