OFF Gvineje Bissau
V Gvineji-Bissau je skupina vojaških častnikov pod vodstvom poveljnika predsedniške garde Dinisa Incanhe dan pred predvideno uradno objavo rezultatov nedeljskih predsedniških volitev izvedla državni udar. Po streljanju v bližini predsedniške rezidence in poslopja centralne volilne komisije je skupina častnikov naznanila prekinitev volilnega procesa do nadaljnjega ter razglasila popoln prevzem nadzora nad državo kot Visoko vojaško poveljstvo za obnovitev reda. Sledilo je zaprtje državnih mej, vključno s pristanišči in letališči, ter uvedba policijske ure. Dosedanjega predsednika in enega od kandidatov na volitvah Umara Sissoca Embala je vojska med udarom aretirala. Po nedeljskih predsedniških volitvah sta oba vodilna kandidata – Umaro Sissoco Embalo in opozicijski kandidat Fernando Dias razglasila zmago v prvem krogu, čeprav za to nista imela dokazov.
Nigerijski predsednik Bola Tinubu je za celotno državo razglasil izredno varnostno situacijo. Razglasitev je odziv na več napadov in ugrabitev v zadnjih tednih, ki so jih izvedle oborožene tolpe in uporniške skupine. Predsednik je v razglasitvi od policije zahteval zaposlitev 20 tisoč novih policistov ter razporeditev dodatnih policistov na območja, kjer prihaja do ugrabitev in spopadov z oboroženimi skupinami. Poleg tega je za boj proti oboroženim skupinam pooblastil Gozdno stražo, oboroženo vladno agencijo, ki deluje proti nezakonitemu izsekavanju in krivolovu. Kampanjo ugrabitev in napadov je leta 2014 začela islamistična oborožena skupina Boko Haram. Od takrat se severovzhod države spopada s pogostimi napadi in ugrabitvami, ki jih izvajajo predvsem pripadniki skupin Boko Haram in Zahodnoafriška provinca Islamske države.
Vojaška vlada v Mjanmaru je pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami iz pripora izpustila več kot tri tisoč oseb, priprtih zaradi nasprotovanja vojaški oblasti. Hkrati so opustili pregon proti več kot pet tisočim osebam, obtoženih širjenja lažnih novic. Tiskovni predstavnik vojaške vlade je izjavil, da želijo s tem omogočiti uresničevanje volilne pravice za vse. Ali bodo med izpuščenimi tudi voditelji največje opozicijske stranke Nacionalna liga za demokracijo, ki je vladala pred državnim udarom leta 2022, predstavniki hunte niso pojasnili. V Mjanmaru je vojska prevzela oblast leta 2021, čemur je sledila državljanska vojna, volitve pa je po lastnih navedbah vojaška vlada razpisala za pomiritev razmer v državi. Več opozicijskih skupin je napovedalo bojkot volitev, saj predvidevajo, da bodo volitve prirejene.
Perujsko državno kriminalno sodišče v Limi je bivšega predsednika Martina Vizcarro obsodilo na 14 let zapora zaradi prejemanja podkupnin. Sodišče ga je spoznalo za krivega sprejemanja 550 tisoč evrov podkupnin od več podjetij v zameno za izbor na javnih razpisih med letoma 2011 in 2014, ko je deloval kot guverner južne perujske regije Moquegua. Poleg zaporne kazni je prejel tudi devetletno prepoved opravljanja uradnega položaja. Vizcarra je eden od petih nekdanjih perujskih predsednikov, ki je obtožen korupcije, in eden od štirih nekdanjih predsednikov, ki so jim sodišča že izrekla zaporno kazen.
Sodnik višjega sodišča fultonskega okrožja ameriške zvezne države Georgia, Scott McAfee, je na predlog tožilstva zavrgel obtožnico proti predsedniku Donaldu Trumpu in osemnajstim soobtožencem zaradi izpodbijanja izida predsedniških volitev leta 2020. Predlog za opustitev je podal tožilec Peter Skandalakis, ki trdi, da ni možnosti, da bi se Trump zagovarjal pred sodiščem preden se mu izteče mandat, ko bi tožba že zastarala. S tem se je končal še zadnji sodni postopek glede Trumpovega izpodbijanja izida predsedniških volitev. Obtožnica je trdila, da je po izgubi volitev leta 2020 v zvezni državi Trump s soobtoženimi poskušal pritiskati na uradnike zvezne države, da bi spremenili izid volitev.
Irski minister za pravosodje Jim O’Callaghan je predstavil predlog sprememb priseljenske zakonodaje in naznanil spremembo kriterijev glede združevanja družin. Po vladnem predlogu bi morali posamezniki s statusom begunca za pridobitev državljanstva sedaj čakati pet let namesto tri. Omogočena bi bila tudi zavrnitev azila, če prosilec predstavlja grožnjo javni varnosti ali državi oziroma je zagrešil hujši zločin. Predlog bi zvišal pristojbino ob zaprositvi za državljanstvo. Po spremembi pravil za združevanje družin bodo morali azilanti dokazati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje družinskih članov. Prošnjo bodo morali nujno vložiti pred njihovim prihodom na Irsko in plačati pristojbino. Spremembe kriterijev za združevanje družin stopijo v veljavo takoj, zakonodajne spremembe pa bo moral potrditi še parlament.
Izraelska vojska je v Gazi bombardirala begunsko taborišče Burejdž, mesto Rafa in vzhod mesta Han Junis, s čimer nadaljuje kršenje tako imenovanega premirja. Pri tem je ubila vsaj dva Palestinca. Obseg napadov v Gazi je izraelska vojska povečala po začetku ofenzive na severu Zahodnega brega. Ofenzivo okupatorska vojska med drugim razširja v okolico mest Nablus, Tulkarm in Dženin. V napadu na mesto Tubas, začetem včeraj, so okupatorski vojaki do sedaj po poročanju palestinskega rdečega polmeseca huje poškodovali in pridržali 25 Palestincev.
V veljavo je stopil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znan kot Šutarjev zakon, ki posega na področje sodne, kazenske in socialne zakonodaje. Spremembe vključujejo uvajanje tako imenovanih varnostno tveganih območij, na katerih policija lahko uporablja drone in sredstva za snemanje ter prepoznavo registrskih tablic. Varnostno tvegano področje določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije. V primeru, da policisti zaznajo nevarnost strelnega orožja, smejo po uveljavljenem zakonu za namen zasega orožja vstopiti v stanovanje ali prevozno sredstvo brez naloga. Zakon poenostavlja tudi začasni zaseg premoženja in omogoča izvršbo na denarne socialne prejemke. Centrom za socialno delo podeljuje upravljanje z otroškimi dodatki mladoletnih mater.
OFF sta pripravila vajenca Eva in Samo, mentorirala je Vida.
Dodaj komentar
Komentiraj