V haitijski prestolnici Port-au-Prince poteka splošna stavka več tisoč delavcev, ki jo vodijo sindikati in druge nevladne skupine. Stavka je povzročila zaprtje podjetij, šol in vladnih uradov ter izpad javnega prevoza. Sprožila jo je ugrabitev 17-ih kanadskih in ameriških misijonarjev, saj – tako eden izmed vodij stavke – »ugrabitev Američanov dokazuje, da ni v tej državi nihče varen«. Število ugrabitev se je še povečalo od julija letos, torej od atentata na sedaj bivšega premierja Jovenela Moiseja. V devetih mesecih tega leta je bilo tako ugrabitev že enkrat več kot v enakem obdobju lani. Poleg porasta ugrabitev Haiti tarejo tudi politična negotovost po atentatu na Moiseja in posledice močnega avgustovskega potresa. 

Ekvadorski predsednik Guillermo Lasso je za dva meseca razglasil izredno stanje v državi. Predsednik je napovedal, da bosta policija in vojska skupaj ostreje nastopili proti nasilju in trgovini z drogo, tudi z okrepljeno prisotnostjo vojske na ulicah. Poleg tega zahteva še pravno varstvo policistov, ki bi bili obtoženi v času boja proti kriminalu. Predsednikovo odločitev je sprožila smrt 11-letnega fantka, ki se je znašel sredi strelskega obračuna med policijo in roparjem. Še pred tem je Lasso izredno stanje razglasil v zaporih, ki so postali bojišča za tisoče zapornikov, povezanih z zelo vplivnimi mehiškimi karteli. Leta 2021 je tako umrlo že skoraj 200 zapornikov.

Turčija je na zagovor poklicala deset ambasadorjev iz desetih zahodnih držav, tudi iz Francije, Nemčije in ZDA. Ankara s tem protestira proti pozivu teh držav k izpustitvi Osmana Kavala , ki je zaprt zaradi sodelovanja v protestih v parku Gezi leta 2013. Kavala, dedič tobačnega podjetja, je že več desetletij viden financer različnih nevladnih in kulturnih organizacij. Obtožnica ga bremeni poskusa prevrata, ki naj bi ga organiziral s pomočjo Georgea Sorosa. Po štirih letih pripora Kavala še vedno ni pravnomočno obsojen, saj je bila njegova obtožnica, potem ko je višje sodišče zavrnilo sodbo na prvi stopnji, dopolnjena z novimi obtožbami o sodelovanju pri poskusu državnega udara leta 2016. Pred dvema letoma je njegovo izpustitev iz pripora zahtevalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. 

Rusija je prekinila diplomatske stike z zvezo Nato. Moskva bo odpoklicala svoje diplomate s sedeža Nata v Bruslju in preklicala diplomatske vize predstavnikov severnoatlantskega vojaškega zavezništva v Rusiji. Povod za to potezo je izgon osmih članov ruskega predstavništva pri Natu v Bruslju, ki jih v zvezi obtožujejo vohunjenja. Ugotovitev, da poskušajo ruski diplomati Kremelj obveščati o dogajanju v Natu, verjetno ni bilo veliko odkritje konta obveščevalnih služb. Verjetnejši razlog je spor o odgovornosti za eksplozijo v skladišču orožja na Češkem. Zanjo naj bi bile odgovorne ruske obveščevalne službe, več dokazov pa kaže, da je bilo v skladišču shranjeno orožje, namenjeno za ukrajinsko vojsko, ki se na vzhodu države bojuje proti separatistom.   

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Poljski zažugala z obljubo ukrepov zaradi odločitve poljskega ustavnega sodišča, ki je razglasilo, da ima poljsko pravo v domovini večjo veljavo od prava Evropske unije. Von der Leyen je zatrdila, da postavlja takšna sodba pod vprašaj temelje Evropske unije, ter dodala, da je komisija pripravljena uporabiti postopek za ugotavljanje kršitev in sedmi člen pogodbe Evropske unije, ki omogoča tudi izključitev članice zaradi kršenja prava Unije. Toda skupaj s poljskim predsednikom Mateuszem Morawieckim sta se zavzela za dialog in obstanek Poljske v Evropski uniji. Morawiecki je podprl stališče vrhovnega sodišča, da ima državno pravo pri notranjih zadevah, torej tistih, ki jih Poljska ni prenesla na Evropsko unijo, prednost pred evropskim, kar je močno zaostrilo že leta trajajoč spopad med Varšavo in Brusljem na področju pravosodja. 

Ostajamo na Poljskem. Poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak pa je razglasil, da je Poljska podvojila število vojakov na meji z Belorusijo. Sedaj torej iraškim in afganistanskim migrantom prehod meje preprečuje šest tisoč vojakov. Nevladne organizacije poročajo tudi o ilegalnih pushbackih, proti katerim so Varšavčani protestirali to nedeljo. 

V drugem krogu županskih volitev v Trstu je z dobrimi 51-imi odstotki glasov slavil dosedanji župan Roberto Dipiazza . Za županom iz Berlusconijeve stranke Forza Italia je stala koalicija desnih strank. Volilni sistem namreč podobno kot na državni ravni zmagovitemu županu podeli dodatnih 24 sedežev iz vrst strank, ki ga podpirajo v občinskem svetu. V Trstu bo zato največ sedežev – osem – dobila  desničarska stranka Bratje Italije. V občinskem svetu pa prvič po drugi svetovni vojni ne bo nobenega predstavnika stranke Slovenska skupnost, ki je podprla levosredinskega kandidata Demokratske stranke, Francesca Russa . Trije zamejski Slovenci so bili sicer v občinski svet že v prvem krogu izvoljeni na listi Demokratske stranke. 

Drugod po Italiji so sicer večinoma slavili kandidati levih in levosredinskih strank. V Rimu je tako slavil Roberto Gualtieri , minister v vladi nekdanjega levo usmerjenega premierja Romana Prodija. Drugi krog lokalnih volitev je še potrdil zaton Gibanja petih zvezd, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah osvojilo prvo mesto, a je na lokalni ravni skoraj povsem izginilo s severa države, kjer je sicer začelo svojo politično pot.  

Nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije je na seji za novega direktorja STA imenoval Igorja Kadunca. Mandat bo pričel 1. januarja prihodnje leto. Dosedanji direktor Bojan Veselinovič je 30. septembra predčasno odstopil zaradi neuspešnih pogajanj z direktorjem vladnega urada za komuniciranje Urošem Urbanijo o financiranju službe STA, zato bo Kadunc agencijo že od 31. oktobra vodil kot vršilec dolžnosti direktorja. Odločitev je bila sprejeta z večino, Kadunc pa je bil tudi edini prijavljeni kandidat. 

Programski svet Radiotelevizije Slovenija se je seznanil z osnutkom programsko-produkcijskega načrta za leto 2022, ki ga je pripravil pred enim mesecem ustoličeni direktor Televizije Slovenija Valentin Areh. Za zdaj ta predvideva krajšanje ali celo ukinitev nekaterih informativnnih oddaj, napovedane pa so nekatere nove oddaje. Ukinili naj bi poročila ob osmi, deveti deseti uri ter oddajo Politično s Tanjo Gobec, poleg tega naj bi Dnevnik s skoraj pol ure skrajšali na 20 minut. Odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič je zaradi nestrinjanja z osnutkom odstopila. Osnutek je povzročil tudi marsikatero nestrinjanje v programskem svetu, predvsem zaradi krajšanja informativih oddaj. Na drugi strani pa so nekateri z osnutkom zadovoljni, saj naj bi se RTV Slovenija sedaj končno začenjala zgledovati po drugih evropskih radiotelevizijah. Nekateri zagovorniki so dodali še svoje predloge. Slavko Kmetič, ki v svetu pripada kvoti SDS, pogreša več vsebin o polpretekli zgodovini, akademik Janez Juhant pa vsebine, povezane z religijo in duhovnostjo, na vseh radijskih postajah.  

Kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič se je s pismom obrnil na predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je za ustavnega sodnika tudi predlagal, in zavrnil navedbe o svojem sovražnem stališču do migrantov. Konec tedna je namreč veliko prahu dvignila objava profesorja ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Saše Zagorca. Na Twitterju je opozoril na Svetličeve besede ob lanskem posvetu o zakonu o tujcih in migracijah na notranjem ministrstvu, na katerem je kandidat izjavil: »Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!« Svetlič, ogorčen nad Zagorčevimi besedami, je očitke zanikal, češ da je trdil ravno nasprotno in da bi morali za vsako ceno najti pravno rešitev, ki bo kar se da zmanjšala možnost eskalacije nasilja na meji. V uradu predsednika republike pa pravijo, da takih informacij o Svetličevih izjavah nimajo.