Lokalni intermezzo nepredvidljivega
V Italiji so v nedeljo in ponedeljek potekale lokalne volitve, na katerih so volilni upravičenci izbirali župane in člane mestnih svetov v skoraj 1200 občinah. Istočasno so potekale tudi regionalne volitve v Kalabriji. V večini večjih mest, kjer drugi krog županskih volitev ne bo potreben, je zmagala levosredinska Demokratska stranka. Ponekod je kandidate Demokratske stranke podprlo populistično Gibanje petih zvezd, ki mu podpora že dlje časa pada, tako na lokalni kot tudi na državni ravni.
Pred lokalnimi volitvami sta na desnem polu italijanske politike izbruhnili dve aferi. Ligo Mattea Salvinija bremenijo očitki o trgovanju z drogami, v vrstah skrajno desnih Bratov Italije pa naj bi nekateri člani širili fašistično propagando. Drugi krog volitev bo sicer potreben v Torinu in Rimu, kjer je županski stolček po enem mandatu izgubila Virginia Raggi iz Gibanja petih zvezd, ki bi ga lahko proglasili za največjega poraženca lokalnih volitev, razloži novinarka spletnega portala Politico, Paola Tamma.
V drugem krogu volitev, ki bo potekal čez dva tedna, bo vsa pozornost uprta v prestolnico Rim. Rimljani so na županskih volitvah izrazili odkrito nestrinjanje z županovanjem Virginie Raggi in Gibanja petih zvezd, katerih volivci bi se lahko v drugem krogu nagibali h kandidatu Demokratske stranke in nekdanjemu finančnemu ministru Robertu Gualtieriju. Največji odstotek je sicer dosegel kandidat Bratov Italije Enrico Michetti, a razlika med njim in Gualtierijem znaša zgolj 3 odstotne točke.
Uspehu Demokratske stranke v večjih mestih so botrovale predvsem odločitve desnih strank, ki so za tekmo za županski položaj predlagale še neznane obraze, izpostavi Tamma.
Nekaj dni pred volitvami so mediji poročali, da italijanska policija preiskuje Luca Morisija, upravljalca socialnih omrežij predsednika Lige, Mattea Salvinija. Morisi naj bi trgoval s prepovedanimi substancami in najel dva romunska prostituta ter ju založil s kokainom in GHB-jem. Stranko Bratje Italije, ki jo vodi Giorgia Meloni, pa je močno udarila afera s pranjem denarja in širjenjem fašistične propagande, razloži novinar Primorskega dnevnika, Aljoša Fonda.
Aferi na splošni volilni rezultat obeh strank nista imeli pomembnejšega vpliva, kljub temu da je desnica izgubila županske položaje v nekaterih večjih mestih - desne stranke imajo namreč tradicionalno močno volilno bazo na italijanskem podeželju. Po mnenju Paole Tamma pa bo dogajanje v strankah dolgoročno vplivalo na stranki, predvsem z vidika ugleda in kredibilnosti.
Bratje Italije so na lokalnih volitvah dosegli boljši rezultat od Lige. Gneča v desnem italijanskem političnem prostoru je velika, volivci pa naj bi se na lokalnih volitvah preusmerili od Lige k Bratom Italije zaradi oportunizma Lige, ki trenutno podpira vlado Maria Draghija, izpostavi Aljoša Fonda.
V nasprotju z večino mest je v Trstu slavil dosedanji desnosredinski župan Roberto Dipiazza iz Forza Italia, ki se bo moral v drugem krogu volitev pomeriti s kandidatom Demokratske stranke Francescom Russom, a zmage slednjega zaradi visoke podpore Dipiazzi v prvem krogu ni pričakovati.
Razmerja v italijanski politiki so se močno spremenila, ko je položaj predsednika vlade prevzel nekdanji predsednik Evropske centralne banke, Mario Draghi. Podprle so ga namreč stranke, ki zavzemajo izjemno različne pozicije na italijanskem političnem zemljevidu. Draghija v italijanskem parlamentu podpirajo populistično Gibanje petih zvezd, levosredinska Demokratska stranka in skrajno desna Liga. A rezultat lokalnih volitev priča o drugačnem odzivu volilne baze na sodelovanje omenjenih strank v trenutni vladi.
Včerajšnje lokalne volitve so še en pokazatelj, da je Gibanje petih zvezd - stranka, ki je edina v trenutnem sklicu parlamenta ves čas v vladi - zapisano počasnemu propadanju. Demokratska stranka, ki je v Italiji tako rekoč sama na levem političnem polu, se je, kot kaže, uspešno izvila iz krize, ki jo je doživljala pred nastopom vlade Maria Draghija. Desne stranke, od katerih so Italijani navajeni, da jim občasno postrežejo z nelaskavimi pripetljaji, pa se še naprej borijo za vsak glas na razdrobljenem političnem parketu. Parlamentarne volitve, ki so v Italiji predvidene najkasneje spomladi leta 2023, bodo tako očitno poskrbele za preobrat, a je vsakršna napoved zlasti zaradi nepredvidljive narave italijanske politike preuranjena.
Dodaj komentar
Komentiraj