5. 4. 2022 – 15.00

OFF heroina in hašiša

Audio file
Audio file
18. 3. 2022 – 17.48
Specoperacija, cenzura, represija

Po obtožbah o pokolu civilistov ob umiku ruskih enot iz ukrajinskega mesta Buča se je okrepilo množično trganje diplomatskih vezi med državami Evropske unije in Rusko federacijo. Po tem ko so konec marca Baltske države, Bolgarija, Poljska, Slovaška, Belgija, Nizozemska in Irska izgnale na desetine ruskih diplomatov, so se jim ta teden zaradi domnev o špijoniranju pridružile še Francija, Danska in Nemčija. Predsednik ruskega varnostnega sveta Dimitrij Medvedjev je na svojem kanalu na aplikaciji Telegram seveda odgovoril, da se bo Ruska federacija odzvala s simetričnimi ukrepi. 

Audio file
17. 9. 2021 – 17.00
Rekordne višine cene električne energije v Evropi

Poleg diplomatskih vezi pa Nemčija odreka pravico do svobodne gospodarske pobude hčerinskemu podjetju ruskega dobavitelja plina Gazprom. Nemško zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov pod vodstvom Roberta Habecka je namreč nacionaliziralo nemško podružnico ruskega državnega plinskega podjetja Gazprom in ga predalo v upravljanje zvezni agenciji za omrežja. Agencija bo tako vsaj do konca septembra letos upravljala z družbo, pri čemer je pristojna tudi za zamenjavo in usmerjanje uprave. Nacionalizacija je sledila nejasnim strukturnim spremembam v lastništvu Gazprom Germanie, kaplja čez rob za nemško vlado pa je bila zahteva krovne družbe Gazprom o tako imenovani prostovoljni likvidaciji nemškega dela podjetja, ki bi ogrozila predvsem dolgoročne pogodbe med dobaviteljem plina in nemškimi gospodarskimi deležniki.  Gazprom Germania ima v lasti več največjih nemških skladišč plina.

Audio file
10. 1. 2019 – 17.00
Čigave F16 bo kupila Hrvaška

Medtem ko se Nemčija spopada s preoblikovanjem svojih gospodarskih vrednot, Združene države Amerike v luči vojne v Ukrajini krepijo sektor izvoza orožja. Obrambno ministrstvo je odobrilo prodajo osmih lovcev F-16 bolgarski vojski - v vrednosti dobre milijarde in pol evrov. Kritiki ameriškega imperializma in podporniki ruskih ciljev pri okupaciji Ukrajine opozarjajo, da gre pri prodaji lovcev za predčasno polnjenje vojaških skladišč v Bolgariji. Slednja bi tako lahko ukrajinski vojski podarila lovce MiG-29, s katerimi znajo upravljati ukrajinski vojaški piloti. Ameriške vojne glave, kot jim je v navadi, kategorično zanikajo kakršno koli namero o vmešavanju v vojno izven ozemelj, vključenih v severnoatlantsko vojaško zavezništvo NATO. 

Audio file
23. 2. 2022 – 21.00
O etiopskih judih, rasizmu in izumetničenosti Izraela

Iz članice zavezništva NATO se selimo v najzloglasnejšo partnerico severnoatlantskega zavezništva, ki okupira večino Palestine, Izrael. Občina Netivot v neposredni bližini Gaze je arabskim prebivalcem občine in priseljenim Palestincem z Zahodnega brega in iz Gaze prepovedala zaposlitev v javnem sektorju. Rasistična politika na vseh nivojih izraelske države tako omogoča boljše razumevanje spopadov oboroženih izraelskih policistov in neoboroženih palestinskih vernikov, ki od začetka muslimanskega svetega meseca Ramadana potekajo na vhodu v Jeruzalem iz smeri Damaska. 

Audio file
1. 9. 2021 – 21.00
Afganistanska ekonomija pod ZDA in naprej

Đankiji, pozor! Varčevanje velja! Vrhovni vodja Islamskega emirata Afganistana Haibatullah Akhunzada  je prepovedal kultiviranje poljskega maka, ki se uporablja predvsem za pridelavo težkih drog, kot je heroin, in trgovanje s hašišem ter preostalimi drogami, kot je denimo alkohol. Talibanska oblast si s tem nemara poskuša pridobiti nekaj simpatij v mednarodni skupnosti, a predvsem prebivalci južnega Afganistana, kjer se je ravno začela sezona žetve maka, bodo zaradi prepovedi utrpeli največje gmotne posledice. Afganistansko gospodarstvo namreč po podatkih Organizacije združenih narodov letno proizvede za dobro milijardo evrov opija, kar se je v zadnjih mesecih zaradi gospodarskih in političnih sankcij, ki jih je Afganistan prejel ob talibanskem prevzemu oblasti, še povečalo. 

Audio file
30. 10. 2013 – 12.00
Cenzura, provincionalizacija, nacionalistični patriotizem v glavnem mestu Vojvodine

Načelnik novosadske policije Slobodan Malešić je bil po nalogu državnega tožilstva skupaj s tremi sodelavci aretiran zaradi suma trgovanja z vplivom. Javnost je Malešića, dolgoletnega policijskega funkcionarja v Kragujevcu in Novem Sadu, spoznala predvsem ob policijskem nasilju nad protivladnimi protestniki leta 2020, ko ga je večina opozicijskih politikov obtožila vodenja policijskih nasilnikov. 

 

 

Audio file
12. 7. 2019 – 17.00
Konservativni obrat na predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji

Grčija je dve leti pred rokom končala odplačevanje osmih milijard evrov dolga, ki ga je ustvarila s posojili pri Mednarodnem denarnem skladu v začetku prejšnjega desetletja, in s tem privarčevala več kot dvesto milijonov evrov rednih obresti. S tem se je po besedah predsednika vlade Kyriakosa Mitsotakisa, ki ni izpustil priložnosti za kampanjski govor, začelo novo obdobje grške zgodovine, ko bo država veliko bolje kotirala na kreditnih trgih, še vedno pa grški javni dolg znaša približno 180 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Večino grškega dolga imajo tako različne institucije Evropske unije in zasebni skladi. 

Novice v Sloveniji:

Audio file
30. 8. 2017 – 17.00
Negospodaren najem prostorov RIC Novo mesto

Člani in članice parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino pod vodstvom Mojce Škrinjar iz Slovenske demokratske stranke niso našli skupnega jezika za ustanovitev nove javne fakultete na pogorišču zasebne Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto. Nujna seja je bila tako po bojkotu predstavikov strank Levica, Socialni demokrati in Liste Marjana Šarca predčasno prekinjena. Opozicijski poslanci so prepričani, da gre za še en predvolilni bonbonček za prebivalce širše Dolenjske regije in preusmerjanje javnega denarja v žepe blizu trenutne vlade. Svojih pet centov je dodala še predstavnica parlamentarne zakonodajnopravne službe, ki je opozorila, da predlog odloka predstavlja poseben način preoblikovanja zasebnega zavoda v javnega. Zakon o visokem šolstvu ne določa te možnosti, prav tako v predlogu ne gre za preoblikovanje, ampak za ustanovitev javnega zavoda, kar bi moral odražati naslov. Zato je predlagala spremembo v naslovu odloka, česar predsednica odbora Škrinjar ni upoštevala. 

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.