Eden izmed štirih turških predsedniških kandidatov Muharrem İnce je umaknil svojo kandidaturo. Na nedeljskih volitvah bodo turški državljani tako lahko glasovali za Sinana Oğana, Kemala Kılıçdaroğluja ali aktualnega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. S tem se je Kılıçdaroğluju, ki po predvolilnih anketah pred Erdoğanom vodi za pet odstotkov, možnost za zmago še nekoliko povečala. Na volitvah turške diaspore v Nemčiji, ki so se zaključile včeraj, so zabeležili rekordno volilno udeležbo. Glasovala je več kot polovica milijona in pol volilnih upravičencev.

Nemška vlada bo nadaljevala s prodajo skoraj četrtinskega deleža lastništva kontejnerskega terminala Tollerort v hamburškem pristanišču kitajskemu podjetju Cosco. Tako je sporočil tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit. Vlada Olafa Scholza s prodajo vztraja kljub temu, da je kontejnerski terminal januarja letos Zvezni urad za informacijsko varnost uvrstil na seznam kritične infrastrukture. To pomeni, da bi lahko kitajsko podjetje kupilo največ 10-odstotni delež terminala. Prodaji nasprotujejo pri Zelenih in liberalcih, obeh koalicijskih partnericah Scholzevih socialdemokratov. 

Scholz se je medtem s premieri 16 zveznih dežel dogovoril o novih ukrepih za omejevanje migracij. Dogovor vključuje podaljšanje maksimalnega časa pridržanja migrantov z deset na 28 dni in modernizacijo informacijskih sistemov za procesiranje prošenj za azil, kar naj bi pospešilo postopek ugotavljanja upravičenosti do azila. 

Guverner ameriške zvezne države Florida Ron DeSantis je podpisal zakon, ki bo povečal sredstva za program preselitve migrantov in nedokumentiranim migrantom omejil dostop do zdravstva in zaposlitev. Podjetja z več kot 25 zaposlenimi bodo morala obvezno uporabljati informacijski sistem E-Verify za preverjanje pravnega statusa zaposlenih. Bolnišnice bodo morale v prošnjah za državno subvencioniranje zdravstvenih storitev po programu Medicaid preverjati državljanstvo prijavljenih. Florida od lanskega leta izvaja preselitve migrantov v druge dele Združenih držav, preferenčno v demokratske države. Gre za politični »stunt«, češ naj podporniki imigracije sami sprejmejo migrante. Izvajanju preselitev bo po novem namenjeno skoraj 11 milijonov evrov.

Parlament Nikaragve je sprejel zakon o ukinitvi lokalne podružnice Rdečega Križa. Parlametarna večina Sandinistov predsednika Daniela Ortege je organizacijo obtožila spodkopavanja miru in stabilnosti med protivladnimi protesti leta 2018. Z zakonom vlada prevzema lastnino lokalne podružnice Rdečega križa. Parlament je zdravstvenemu ministrstvu naložil ustanovitev novega Rdečega križa Nikaragve. V protestih proti reformam socialnega varstva leta 2018, ki so jih vodili nikaraški študentje, je po podatkih Interameriške komisije za človekove pravice umrlo do 400 ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih. Rdeči križ vztraja, da so med protesti zgolj oskrbovali poškodovane.

Pakistanska policija je aretirala tri vodilne člane stranke Pakistansko gibanje za pravico, ki jo vodi v torek aretirani nekdanji premier Imran Khan. Na podlagi obtožb o požiganju in nasilnem protestiranju so aretirali nekdanjega Khanovega ministra za zunanje zadeve Šaha Mahmuda Kurešija, generalnega sekretarja Gibanja za pravico Asada Umarja in nekdanjega Khanovega ministra za pravosodje Favada Čaudrija. Aretacija Imrana Khana je sprožila nasilne proteste po vsej državi, protestniki namreč napadajo vladne in vojaške objekte. Khana so aretirali zaradi sojenja za korupcijo in zlorabo položaja v času, ko je bil predsednik vlade. Zvezna vlada je odobrila posredovanje vojske, ki so ga včeraj zahtevale provincialne oblasti v Pandžabu in Hajber Pahtunhvi. Vojska je prispela tudi v prestolnico Islamabad.

Poslanci Evropskega parlamenta so potrdili pristop Evropske unije k istanbulski konvenciji, ki stremi k preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Konvencijo je leta 2011 pripravil Svet Evrope, Evropska unija jo je podpisala leta 2017, ampak je zaradi nasprotovanja Bolgarije, Češke, Madžarke, Latvije, Litve in Slovaške še ni ratificirala. Pravna podlaga današnje potrditve konvencije v parlamentu je odločitev Sodišča Evropske unije, da Unija lahko h konvenciji pristopi kljub nasprotovanju šestih članic. Parlament je po izglasovanju pristopa h konvenciji naročil državam, ki sporazuma še niso sprejele, naj to naredijo čimprej. Konvencija bo v Evropski uniji dokončno veljavna, ko jo potrdi Evropski svet oziroma predstavniki držav članic. Slovenski parlament je konvencijo ratificiral pred skoraj desetimi leti. Madžarska, Bolgarija, Češka, Slovaška, Litva in Latvija konvencije še niso ratificirale, glasovanje v evropskem parlamentu pa jih k temu niti ne zavezuje. 

Na Hrvaškem je približno tisoč delavcev v zdravstvu protestiralo zaradi nizkih plač. Protestirale so medicinske sestre, tehniki in nemedicinsko osebje, kot so kuharji, delavci v pralnicah in čistilke. Večina jih dela za minimalno plačo, sestre pa za 50 evrov več od minimalne plače. Spremembe plačnih razredov je vlada sicer sprejela in stopijo v veljavo februarja naslednje leto, a protestniki trdijo, da ne morejo čakati tako dolgo. Predstavnica sindikata medicinskih sester Anica Prašnjak je za 25. maj napovedala stavko, če zahteve ne bodo izpolnjene.

Upravno sodišče je razveljavilo odločitev prejšnje vlade, da pri gradnji hidroelektrarne Mokrice javna korist proizvodnje energije prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. Javnost je v intervjuju za Večer o odločitvi sodišča, ki je razsodilo v prid tožnikom iz Društva za proučevanje rib, seznanil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Vlada bo morala zdaj odločiti, ali gre ponovno v postopek prevlade. Hidroelektrarna Mokrice bi bila zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg Boštanjske, Blanške, Krške in Brežiške. Zeleno luč za gradnjo je dala prejšnja vlada pred koncem mandata. Društvo za opazovanje rib sodbe še ni uradno prejelo.

OFF je pripravil vajenec Matej, pomagala je Neva.