Vikend je v Evropi minil v luči preganjanja domnevnih teroristov po Evropi. Tako so italijanske oblasti zaradi sumov povezav s terorizmom izgnale devet tujcev in poostrile varnost v Trstu, ki je pomembna vstopna točka za tujce, ki pridejo v Italijo. Varnostni ukrepi so se poostrili še v Parizu, aretacije domnevnih islamskih skrajnežev pa so zgodile še v Grčiji.

Spopadi so potekali tudi v Ukrajini. Nadzor nad letališčem naj bi danes prevzeli separatisti, po tem ko so prek vikenda tam potekali siloviti spopadi.

V Indoneziji so usmrtili šest zapornikov, ki so bili obsojeni za zločine, povezane z drogami. Prošnje po pomilostitvi ali zmanjšanju kazni s strani Evropske unije, Brazilije in združenja Amnesty international niso zalegle in izvedle so se prve usmrtitve po nastopu mandata predsednika Joka Widoda. Indonezija je po petletnem moratoriju v letu 2013 spet začela izvajati smrtne kazni. Predsednik Widodo je podpisal še dodatnih 20 smrtnih kazni, da bi se prestopniki s področja nedovoljenih substanc prestrašili.

Spopadi so se zjutraj odvijali tudi v jemenski prestolnici, kjer se vladnim silam uspešno upira šiitska manjšina Huti. Po spopadih okrog predsedniške palače danes zjutraj so uporniki napadli in zavzeli državno televizijo. V Saani naj bi sicer že podpisali premirje. Hutiji se borijo proti korupciji in za več avtonomije. V soboto je bil objavljen osnutek ustave, ki je manjšino precej razjezil, saj je usmerjen k omilitvi plemenskih in sektaških konfliktov v državi, ki se sooča z močnim separatizmom na jugu in ustaljenim delovanjem Al Kaide.

Zunanji ministri članic Evropske unije so se odločili, da bodo izpodbijali decembrsko odločitev sodišča Evropske unije, da se Hamas umakne s seznama terorističnih organizacij. Šefica evropske zunanje politike Federica Mongherini je izjavila, da je bila odločitev sodišča sprejeta na proceduralni podlagi. Evropska unija je Hamas uvrstila na seznam terorističnih organizacij na podlagi medijskih poročanj, sodišče pa je zavrnilo dokaze, pridobljene na internetu.

Odločitev zunanjih ministrov Evropske unije tudi pomeni, da sredstva Hamasa ostanejo zamrznjena. Mongherinijeva je še povedala, da je boj proti terorizmu prednostna naloga Evropske unije. Smo se v Evropi zmotili in zamenjali 7. januar za 11. september?

Slovenski koncept internacionaliziranja notranjih zdrah in kulturnega boja so z odliko posvojili tudi litovski politiki, delujoči v bruseljskih institucijah. Pred dobrim mesecem je v Evropskem parlamentu zaokrožilo 700 izvodov knjige “Rdeča Dalia”, s katero naj bi želeli politični nasprotniki litovske predsednice Dalie Grybauskaite evropski javnosti razkriti njeno sporno, kakopak komunistično, politično preteklost, v kateri naj bi Grybuaskaitova sodelovala tudi s sovjetsko tajno službo KGB. Rdeča dalia je k delu primamila celo generalni sekretariat Evropskega parlamenta, ki je v iskanju vzrokov sporočilnih vonjav knjige opravil notranjo preiskavo, v kateri je ugotovil, da je za razdeljevanje knjig kriva poslanska skupina evroskeptikov EFDD Nigela Faraga oziroma član njenega tajništva Kevin Ellul Bonici.

Po mnenju litovskega predstavnika evropskih liberalcev Antanasa Guoge, ki se je zaradi afere Rdeča Dalila uradno pritožil, za evropskim toženjem predsednice stoji odstavljeni litovski predsednik Rolandas Paksas, katerega stranka Red in pravičnost je članica Faragove evropske evroskeptične poslanske skupine. Paskas je obtožbe seveda zanikal in jih pripisal posledicam Guoginih blodenj, kar pa je razhudilo vodjo evropskih liberalcev Guya Verhofstadta, ki je od predsednika evropskega parlamenta Martina Schultza zahteval, naj Gugoo zaščiti.   

Zaradi strahu pred radikalnim islamizmom pa je danes v Dresdnu odpovedala shod celo evropska patriotska skupina proti islamizaciji PEGIDA. Trinajstega shoda v Dresdnu ne bo, organizatorji pa trdijo, da so razlog grožnje s terorističnim napadom s strani radikalnih islamistov in ne vraževerje. Nemška policija je za grožnje izvedela od tujih obveščevalnih služb in ukrepala s prepovedjo vseh shodov v Dresdnu. Kljub temu se bodo shodi zgodili v drugih nemških mestih, večja se napovedujeta v Nürnbergu in Münchnu.

Vsaj hrvaška vlada se ne ukvarja z islamom, saj bojuje boj s finančnimi radikalci. Danes je napovedala pomoč posojilojemalcem v švicarskih frankih. Gre za odziv na višjo silo in izredne razmere, saj je vrednost evra v primerjavi s švicarskim frankom v zadnjih tednih padla za skoraj 30 odstotkov, podobno pa je tudi s kunami.

Kot najbolj verjeten ukrep se predvideva poseg v obrestno mero za posojila, hrvaško finančno ministrstvo pa bo poizkušalo tudi s pogajanji o fiksiranju valutnega razmerja med kuno in frankom. Finančni minister Boris Lalovac je omenil celo možnost prepovedi deložacij ljudi, ki ne morejo več plačevati svojih obveznosti do bank in odpis dolgov. Dvig švicarskega franka bo na Hrvaškem prizadel okrog 200 tisoč prebivalcev, ki so združeni v društvu Franak. Situacijo nam opiše aktivist Marjan Petruša:

izjava je dostopna v prispevku

Omenja se celo možnost protestov, saj zaenkrat niso zadovoljni s ponudbo vlade. Petruša nadaljuje z zahtevami:

izjava je dostopna v prispevku

Za konec sledi še iskrivo dopisniško javljanje. Anuša Pisanec se te dni mudi v Nigeriji. Prisluhnimo izjavi.

izjava je dostopna v prispevku