Šrilanka bo začasno prenehala plačevati dolgove tujim posojevalcem, da bi se tako izognila popolni insolventnosti. Šrilanka ima trenutno 1,3 milijarde evrov rezerv v tujih valutah, do konca leta pa bi morala tujim upnikom izplačati 3,6 milijarde evrov. Država bo preostale rezerve tujih valut raje namenila uvozu goriva in zdravil, saj se že tedne sooča z njihovim pomanjkanjem. Poleg tega bo poskušala z upniki doseči dogovor o prestrukturiranju dolga. O posojilih se pogaja tudi z Mednarodnim denarnim skladom. Šrilanka se sicer spoprijema z že več tednov trajajočimi protesti, v katerih protestniki zaradi izklopov elektrike, visoke inflacije ter pomanjkanja hrane in zdravil zahtevajo odstop predsednika države ter premierja, Gotabaja in Mahinda Radžapakse.

Indonezijski parlament je po šestih letih pogajanj sprejel zakon o spolnem nasilju. Zakon razjasnjuje opredelitve več spolnih prekrškov in določa kazni zanje. Tako med drugim predpisuje kazni za prisilno poroko, tudi z otrokom, za spolno fizično nasilje, tudi ko se to zgodi v zakonski zvezi, in deljenje nazornih spolnih vsebin brez dovoljenja vseh udeleženih. Ne omenja pa posilstva, katerega opredelitev in preganjanje naj bi bila pojasnjena v drugem zakonu. Zakon so nevladne organizacije in vladna Nacionalna komisija za nasilje nad ženskami spisale leta 2012, 2016 pa je bil predlog zakona uvrščen v parlamentarni red. Letos je ob podpori predsednika Joka Widoda premagal odpor konservativnih strank. Na končnem glasovanju je zakonu nasprotovala le še Islamistična stranka uspešne pravičnosti, ki je zakonu nasprotovala, ker ne kaznuje homoseksualne ali zunajzakonske spolnosti. 

Italija poskuša zmanjšati energetsko odvisnost od ruskega plina. V ta namen je premier Mario Draghi podpisal pogodbo z Alžirijo, ki bo odslej v Italijo izvažala več plina. V zameno je Italija napovedala pomoč pri razvoju alžirske proizvodnje obnovljive energije. Ruski plin je lani predstavljal 40 odstotkov vsega uvoženega plina v Italijo. Ta vir energije pa je za našo zahodno sosedo pomembnejši kot za druge evropske države, saj največji del električne energije v Italiji proizvedejo plinske elektrarne. Italija je od ruske invazije nad Ukrajino podobne pogodbe o povečanju uvoza plina že sklenila s Katarjem, Angolo in Azerbajdžanom.  

Švedski socialni demokrati pa so zaradi taiste invazije napovedali revizijo svoje mednarodne politike, predvsem dosedanjega kategoričnega nasprotovanja vstopu v zvezo NATO. Socialni demokrati, ki trenutno sami sestavljajo manjšinsko vlado, bodo članom stranke dovolili razpravo o vstopu v NATO. Njihovo stališče, kot tudi stališče članov stranke in premierke Magdalene Anderson, naj bi bilo znano pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami. Javna podpora za vstop v NATO se je od invazije sicer podvojila. Medtem ko Zeleni in Levica še naprej nasprotujejo članstvu v NATU, pa tretja največja stranka, desni Švedski demokrati, članstvo po novem podpira. Ulf Kristersson, predsednik druge desničarske stranke, Zmerne stranke, pa je napovedal, da bo v primeru septembrske parlamentarne zmage vložil pristopno prošnjo. 

Ustavno sodišče je razveljavilo del desetega interventnega zakona o protikoronskih ukrepih, ki je zobozdravnikom in zdravnikom zvišal najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v javnem sektorju. Ustavno sodišče je tako izrazilo soglasje z mnenjem sindikatov, ki so predlagali ustavno presojo interventnega zakona. To so med pogajanji z vlado med drugim vložili SVIZ, ZSSS in KSS Pergam. Ob odločitvi ustavnega sodišča so sindikati pozvali k vnovičnemu nastanku ekonomsko-socialnega sveta in s tem boljšemu socialnemu dialogu med vlado in sindikati. 

Mestni svet občine Ljubljana je sprejel obsežne spremembe občinskega prostorskega načrta. Dokument je dolg več kot 1500 strani, zato je sprememb veliko. Med opaznejšimi sta predvidena umestitev v prostor obvoznice mimo naselja Gameljne na severnem bregu Save in možnost gradnje stolpnice ob Dunajski cesti nasproti Bežigrajskega stadiona. Z amandmajem župana pa je bil iz OPN-ja umaknjen predlog o spremembi namembnosti štirih zemljišč znotraj Šišenske soseske 6 v zazidljive, kar bi bil predpogoj za postavitev vila blokov v soseski, čemur se tamkajšnji občani močno upirajo. V novem prostorskem načrtu pa so kljub velikemu nasprotovanju ostale spremembe, ki predvidevajo širitev Hostla Celica na Metelkovi. Kaj prostorski načrt predvideva na tem območju, pove Pavel Lipovšek, soavtor oddaje Urbi et orbi na našem radiu. 

izjava

Več o spremembah OPN-ja lahko izveste v današnjem OFFsajdu ob petih.