Italijanske opozicijske stranke Gibanje petih zvezd, Demokratska stranka in Zeleno-levo zavezništvo so zbrale pol milijona podpisov, potrebnih za razpis referenduma proti zakonu o regionalni avtonomiji. Referendumsko vprašanje mora pred izvedbo referenduma odobriti še ustavno sodišče. Poleg tega je proti zakonu včeraj Sardinijski regionalni parlament vložil pritožbo na ustavno sodišče, saj po njihovem mnenju krši posebni status Sardinije. Zakon o regionalni avtonomiji, ki ga je parlament potrdil konec junija, predlagala pa ga je koalicijska stranka Liga Mattea Salvinija, daje regijam na razpolago večji delež pobranih davkov. Uvaja tudi možnost prenosa pooblastil glede zdravstva, izobraževanja, transporta, okolja in energetike s centralne na regionalne vlade, če za to zaprosijo. V opoziciji ocenjujejo, da zakon koristi predvsem bogatejšim severnim regijam in da poglablja regionalno neenakost.

Hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, krajše Uskok, je vložil obtožnico proti sedmim osebam in enemu trgovskemu podjetju zaradi 160-milijonskega oškodovanja naftnega podjetja Ina, katerega solastnik je država. Po ugotovitvah preiskave, ki jo je Uskok začel avgusta 2022, so se obtoženi, med njimi nekdanji direktor Ine Damir Škugor, dogovorili za prodajo zemeljskega plina pod tržno ceno podjetju OMS prek podjetja Plinara istočne Slavonije. Ina je zemeljski plin OMS-u tako prodajala za približno 20 evrov na megavatno uro, ta pa ga je nato v tujino prodajal za nekaj manj kot 350 evrov na megavatno uro.

Iranski parlament je potrdil vseh 19 ministrov, ki jih je imenoval novoizvoljeni predsednik Masud Pezeškjan. To je prvič po letu 2001, da je parlament odobril celotno sestavo vlade, kot jo je predlagal predsednik. Najnižje število poslanskih glasov, in sicer 163 od 285, je prejel minister za zdravje Mohamadreza Zafargandi, ki podobno kot Pezeškjan velja za reformističnega politika. Minister za zunanje zadeve je postal diplomat Abase Aragči. Aragči je bil glavni pogajalec za jedrski sporazum s stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčijo iz leta 2015, od katerega so Združene države Amerike enostransko odstopile leta 2018. Farzane Sadeg je postala ministrica za ceste in transport in s tem druga ženska članica vlade od ustanovitve Islamske republike leta 1979.

Indonezijski parlament je odložil glasovanje o spremembah volilne zakonodaje, ki bi izničile torkovo odločitev ustavnega sodišča o pogojih za kandidaturo na regionalnih volitvah. Med zasedanjem parlamenta so v več indonezijskih mestih potekali protesti proti spremembam zakonodaje. V prestolnici Džakarti je policija parlament zavarovala z bodečo žico in po mestu razmestila okrog 3000 robocopov. Protestniki so v poslance pred parlamentom metali steklenice. Ustavno sodišče je v torek odločilo, da pravilo, po katerem mora imeti stranka vsaj 20 odstotkov sedežev v regionalnem parlamentu in vsaj 25 odstotkov glasov volilcev, da lahko nominira kandidata za guvernerja, ne velja za regionalne volitve. Poleg tega je ustavno sodišče odločilo, da se minimalna starost kandidatov 30 let upošteva ob registraciji in ne šele ob inavguraciji, kot je pred tem določilo vrhovno sodišče. Odločitev ustavnega sodišča tako preprečuje kandidaturo Kaesanga Pangarepa – 29-letnega sina odhajajočega predsednika Joka Widoda - za guvernerja Džakarte, omogoča pa jo nekdanjemu guvernerju Džakarte in predsednikovemu političnemu nasprotniku Aniesu Baswedanu, ki ga ne namerava nominirati nobena vladna stranka. Regionalne volitve v Indoneziji bodo novembra, registracije kandidatov pa se začnejo v torek naslednji teden.

Nacionalna zveza tunizijskih novinarjev je protestirala proti odločitvi Neodvisne visoke volilne avtoritete o odvzemu akreditacije novinarki Hauli Bukrim, ki je poročala o prihajajočih predsedniških volitvah. Bukrim je urednica lokalnonovičarskega portala Tomedia. V zvezi novinarjev so odločitev obsodili kot nezakonito, arbitrarno in namenjeno utišanju kritičnega poročanja ter pozvali volilno avtoriteto, naj odvzem akreditacije umakne. Volilna avtoriteta odvzem akreditacije upravičuje s trditvami o pristranskem poročanju in kršenju poklicne etike ter volilne zakonodaje. Predsedniške volitve v Tuniziji bodo potekale v začetku oktobra.

Več tisoč ljudi je moralo po ukazu izraelske vojske zapustiti mesto Deir al Balah v osrednji Gazi. Vojska je v napadu na Deir al Balah in Han Junis ubila 22 ljudi. Na okupiranem Zahodnem bregu po več kot dvanajstih urah še vedno poteka izraelski napad na begunsko taborišče Tulkarem, kjer je po poročanju Al Džazire okupatorska vojska v zračnem napadu ubila tri ljudi, vojaki na terenu pa požigajo hiše. Iz palestinskega odporniškega gibanja Hamas so sporočili, da se njihov Tulkaremski bataljon tam spopada z okupatorsko vojsko. Čez noč je okupatorska vojska na Zahodnem bregu aretirala še 25 Palestincev. Medtem se v Združenih državah, največji podpornici Izraelovega genocidnega pohoda, natančneje v mestu Chicago zunaj konvencije Demokratske stranke nadaljujejo protesti proti ameriški podpori genocidu nad Palestinci.

Občinski svetnik Socialdemokratov v Radencih Marko Kranjc je napovedal, da bodo opozicijski svetniki zaradi obnašanja župana Romana Leljaka v prihodnje obstruirali seje. Opozicija ima v 16-članskem mestnem svetu šest svetnikov. Po Kranjčevih besedah župan opozicijskim svetnikom skače v besedo in je do njih zadirčen. Koalicijski svetniki problemov s tem nimajo, saj se na sejah ne oglašajo in delujejo samo kot glasovalni stroj, dodaja Kranjc. Župan očitke zavrača in pravi, da je do sedaj le enkrat vzel besedo enemu poslancu, ker se ni držal obravnavane teme. To je sicer le eden v vrsti sporov v radenskem občinskem svetu. Spomnimo: januarja so potekale predčasne volitve v občinski svet, saj je novembra lani iz sveta odstopilo devet od skupno 16 svetnikov. Tako koalicija kot opozicija v svetu nista imeli večine, zato svetniki zaradi nasprotovanja drug drugemu niso mogli sprejemati odločitev. Na predčasnih volitev sta Leljak in njegova lista dobili večino, svojo premoč pa je Leljakova lista utrdila aprila, ko je na nadomestnih volitvah v občinski svet po odstopu svetnika Jožeta Šmelca pridobila še eno svetniško mesto.

Nekdanjemu policijskemu specialcu in varnostniku nekdanjega predsednika Janeza Drnovška ter neformalnemu varnostnemu svetovalcu premierja Roberta Goloba Milošu Njegoslavu Miloviću je ljubljansko okrožno sodišče zavrnilo prošnjo za alternativno prestajanje kazni. Sodišče ga je lani obsodilo na leto in pol zapora in denarno kazen v višini 15 tisoč evrov zaradi vpletenosti v fiktivni posel v vrednosti skoraj 400 tisoč evrov med SŽ Železniškim gradbenim podjetjem in podjetjem NB Inženiring. Milović je po pravnomočni obsodbi sodišču predlagal družbeno koristno delo ali vikend zapor. Zaporno kazen bo tako začel prestajati naslednji teden v Kopru. Nekdanji vršilec dolžnosti direktorja policije Boštjan Lindav je Milovića omenil v svojem poročilu v času spora med premierjem in nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar konec leta 2022. Po trditvah Lindava je Milović Golobu svetoval o uvedbi novega načina varovanja predsednika vlade in sodeloval na sestankih s policijo o tej spremembi. Golob je v parlamentu povedal, da mu je Milović svetoval kot zasebna oseba in da ni zaposlen v vladi. Po poročanju portala N1 januarja lani je Milović v preteklosti kot zunanji svetovalec sodeloval z več državnimi energetskimi podjetji, med drugim s podjetjem Gen-i v času, ko je podjetje vodil Robert Golob.