Melona ne pade daleč od Benita
Italijanski senat je potrdil nov primer legalistične organizacije in naredil odločen korak v procesu ustavne reforme pod taktirko premierke Giorgie Meloni. Večinsko podporo reformi so v zgornjem domu parlamenta zagotovile desničarske vladajoče stranke Bratje Italije, Naprej Italija in Liga. V opoziciji z liberalno Demokratsko stranko na čelu premierki Meloni očitajo, da želi z njo v lastnih rokah centralizirati oblast. Srž reforme je uvedba direktnih volitev za predsednico vlade, koalicija, ki že pred volitvami podpira kasneje izvoljeno premierko, pa bi z reformo avtomatsko dobila zagotovljeno absolutno večino v parlamentu. Kaj točno uvaja reforma, strne Janko Petrovec, dopisnik Radiotelevizije Slovenija.
Podeljevanje nagradne večine zmagovalcu volitev spominja na zakon iz leta 1923, s katerim je Benito Mussolini stranki zmagovalki volitev, če ta prejme vsaj četrtino glasov, avtomatsko podelil dvotretjinsko večino parlamentarnih sedežev, opozarja Sandor Tence, upokojeni novinar in komentator tržaškega Primorskega dnevnika.
Res pa je, da je Mussolini oblast v resnici prevzel s pučem in na volitvah leta 1924, po spremembi volilne zakonodaje, organiziranih v vse prej kot svobodnih okoliščinah, tako ali tako prejel več kot 60 odstotkov glasov. Kar je duče storil s silo, bi Meloni skušala storiti z volitvami. Po mnenju Tenceta pa to še ne pomeni tudi fašizma.
Ustavna reforma bi neposredno izvoljeni premierki poleg zagotovitve absolutne večine podelila tudi druge bonitete, pojasni Petrovec.
Povečanje centralizacije politične moči Georgie Meloni pa opozicija vidi tudi v zmanjšanju pristojnosti predsednika republike. Katere pristojnosti točno reforma odvzema, povzame Petrovec.
Po mnenju opozicije gre torej za centralizacijo politične moči, čeprav reforma hkrati predvideva tudi podeljevanje novih pooblastil predsedniku države. Simbolično potezo razloži Tence.
Čeprav je potrditev v senatu pomemben korak za volilno reformo Giorgie Meloni, je do dokončne uveljavitve še dolga pot, na koncu katere bo verjetno morala dobiti tudi podporo volivcev.
Po mnenju Petrovca je volilna podpora ustavni reformi mogoča.
V spodnjem domu italijanskega parlamenta so danes potrdili tudi zakon, ki petnajstim italijanskim deželam brez posebnega statusa daje možnost večje avtonomije. Možnost povečanja avtonomije je predvidena na 20 področjih, med drugim tudi v zdravstvu in energetiki. Kako bo potekal proces pridobivanja avtonomije, razloži Petrovec.
Kritiki zakona opozarjajo na dejstvo, da bo zakon še dodatno poglobil že obstoječe razlike med severnimi in južnimi deželami Italije. Bolj natančno to razloži politični dopisnik Reutersa iz Italije, Angelo Amante.
Predlog zakona je podala koalicijska stranka Liga, ki je močna na bogatem severu Italije in ima zato neposreden interes za povečevanje avtonomije dežel. Nasprotno pa si prizadeva stranka Giorgie Meloni, ki hoče močno centralno vlado. Zakaj so torej možnost večje avtonomije dežel kljub razhajanju med koalicijskima strankama potrdili v parlamentu, razloži Amante.
Čeprav sta sedaj spremembi v obravnavi, lahko sadove pričakujemo na naslednjih volitvah, ki so razpisane za leto 2027. Vsaj redne.
Dodaj komentar
Komentiraj