Ruska varnostna služba, krajše FSB, je aretirala 29-letnega Uzbekistanca zaradi suma vpletenosti v umor poveljnika sil za kemično, biološko in radiološko zaščito generalporočnika Igorja Kirilova in njegovega asistenta. Pridržani je v videoposnetku, objavljenem s strani FSB, priznal, da je na ukaz ukrajinskih varnostnih sil lastnoročno namestil in detoniral bombo v bližini stanovanja Kirilova. Njegovo dejavnost so preko kamere vseskozi spremljali predstavniki ukrajinskih varnostnih sil, ki so bili nameščeni v vzhodnoukrajinskem mestu Dnipro. Aretirani je na zaslišanju, ki ga je vodila FSB, še dejal, da so mu ukrajinski varnostni organi v zameno za izvršitev umora obljubili denarno nagrado v vrednosti nekaj manj kot sto tisoč evrov ter stalno prebivališče znotraj evropskih meja. 

V avstrijski zvezni deželi Štajerska je desna stranka svobodnjakov, znana pod kratico FPÖ, ki je zmagala na novembrskih deželnih volitvah, sklenila koalicijsko pogodbo z drugouvrščeno konzervativno ljudsko stranko, krajše ÖVP. Svobodnjaki so na novembrskih volitvah premagali vladajočo ÖVP in prvič dosegli večino v deželnem parlamentu zunaj avstrijske dežele Koroške. Novi deželni glavar četrte največje avstrijske zvezne dežele je postal član svobodnjakov Mario Kunasek, ki je v času vlade Sebastiana Kurza opravljal funkcijo obrambnega ministra. Kunasek je tako postal šele drugi politik iz vrst svobodnjakov na čelu katere od avstrijskih zveznih dežel po letu 1945.

Na zasedanju Ustavnega odbora črnogorskega parlamenta je med potekom burne razprave o javnem razpisu za volitve ustavnih sodnikov eksplodirala dimna bomba. Do eksplozije je prišlo po vroči debati med člani vladne koalicije in opozicije na čelu z Demokratično stranko socialistov, krajše DPS. Vodja poslanske skupine DPS Andrija Nikolić je vodji parlamenta Andriji Mandiću očital delovanje v nasprotju z ustavo, potem ko je ta napovedal, da bo s položaja razrešil tri ustavne sodnike, ker so po navedbah predsednice ustavnega sodišča izpolnjevali pogoje za upokojitev. Branislav Radulović, predsednik Združenja pravnikov Črne gore je poudaril, da bi v primeru upokojitve ustavnih sodnikov prišlo do oteženega delovanja političnega sistema, saj bi bila onemogočena izvedba lokalnih volitev v Nikšiću, v Podgorici in Budvi pa bi bili volitve primorani ponoviti. Seja se je dimni bombi navkljub nadaljevala; na koncu so potrdili razpis glasovanja za nova ustavna sodnika, ki ju voli skupščina.

Bolivijsko tožilstvo je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega predsednika Eva Moralesa zaradi obtožb o trgovanju z ljudmi. Tožilstvo je obtožbo podkrepilo s primerom mladoletnice, ki so jo starši poslali v mladinsko gardo Moralesovega političnega gibanja v času njegovega predsedovanja. Obtožbe o trgovanju z ljudmi so se pridružile predhodnim inkriminacijam, povezanim s posilstvom mladoletne osebe. Vendar Morales vse tovrstne obtožbe ne le zanika, temveč krivdo za širjenje teh informacij pripisuje zdajšnjemu predsedniku Luisu Arceju. Ta poskuša po mnenju Moralesa preprečiti njegovo kandidaturo na predsedniških volitvah prihodnje leto in s tem njegovo politično vrnitev. Morales je namreč na predsedniških volitvah leta 2019 ponovno poskušal podaljšati svoje trinajstletno predsedovanje, vendar je moral zaradi obtožb o prirejenih volitev in poskusu izvedbe državnega udara zapustiti svojo politično funkcijo. Po nestabilnem letu, ki mu je sledilo, je oblast prevzel Luis Arce, član stranke Gibanje za socializem, krajše MAS, ki ji pripada tudi Morales.

Nemški energetski gigant E.ON je z madžarsko državno energetsko družbo MVM sklenil sporazum o prodaji 68-odstotnega deleža, ki ga ima nemško podjetje v svoji romunski podružnici E.ON Energie Romania. Slednja z električno energijo in plinom oskrbuje dobre tri milijone prebivalcev. Pogodba, katere podrobnosti še niso znane, predvideva tudi madžarski prevzem regionalnega ponudnika energije E.ON Asist Complet. Družba MVM si bo lastila 98 odstotkov podjetja. Dokončen prenos lastništva na madžarsko državno podjetje bo stekel, ko ga bodo odobrile pristojne romunske institucije, med drugim energetsko ministrstvo, kar bi se moralo zgoditi do konca prve polovice prihodnjega leta. Predstavniki E.ON-a zatrjujejo, da je prodaja večinskega deleža madžarskemu konkurentu ključna za zagotavljanje energetskega prehoda, madžarski MVM pa bo s prevzemom še dodatno utrdil svoj vpliv v regiji. Trenutno sicer madžarska korporacija poleg prevlade na domačem trgu s plinom preskrbuje zlasti sosednjo Slovaško in pa Češko.

Poslanke in poslanci državnega zbora so s 50 glasovi za in 18 glasovi proti imenovali Ksenijo Klampfer za novo ministrico za digitalno preobrazbo. Novopečena ministrica je med prednostne naloge uvrstila prenovo osrednjega komunikacijskega omrežja državne uprave in pripravo krovnega zakona o digitalni preobrazbi. Med prioritete ministrstva v drugi polovici mandata Golobove vlade sodita še področje umetne inteligence in krepitev uporabe javnih digitalnih storitev. Ministrico Klampfer, ki je uradno že zaprisegla pred državnim zborom, primopredaja poslov čaka v četrtek. Takrat bo štafetno palico prevzela iz rok finančnega ministra in podpredsednika vlade Klemna Boštjančiča. Ta je tekoče posle ministrstva opravljal po septembrskem odstopu Emilije Stojmenove Duh. Usodo Stojmenove Duh je zapečatila več mesecev trajajoča saga neuspešnega razdeljevanja sporno kupljenih 13 tisoč računalnikov in prehitra vožnja z modrimi lučmi po avstrijskih avtocestah. Klampfer je do sedaj opravljala funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Pred tem je bila v vladni sestavi Marjana Šarca ministrica za delo.

Poslanci državnega zbora so s 33 glasovi za in 50 proti ter eno neveljavno glasovnico zavrnili predlog razrešitve predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič. Zahtevo sta vložili opozicijski Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija. Med drugim ji očitata kršenje ustave, zakonov, poslovnika državnega zbora in neprimerno vedenje. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je ob tem prvo med enakimi obtožila, da je parlament spremenila v cirkus in boksarsko prizorišče. Za razrešitev predsednice državnega zbora bi opozicija potrebovala 46 glasov.

Ustavno sodišče je razsodilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je vložila novelo zakona o parlamentarnih preiskavah, ki so ga poslanci v državnem zboru potrdili dvakrat, prvič sredi julija, drugič pa septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, podprto z več kot 3000 podpisi, so kmalu zatem v državni zbor vložili iz vrst Slovenske demokratske stranke, čeprav so v koaliciji zatrjevali, da novela odpravlja neskladnost z ustavo. V noveli zakona o parlamentarni preiskavi med drugim namreč opredeljujejo možnost naknadne ustavne presoje o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo, ki jo lahko na pobudo več predlagateljev ustavno sodišče poda v 60 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu.

Z interpelacijo se sooča tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ki so jo zoper njega vložili poslanci Slovenske demokratske stranke. Očitajo mu negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, zlorabo položaja in zavajanje javnosti. Kot enega ključnih primerov navajajo nakup stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. 

Ustavno sodišče je poleg tega odločilo, da je del kazenskega zakonika v neskladju z ustavo, ker pri izreku pogojne obsodbe ne upošteva časa preizkusne dobe, ki ga je posameznik pri istem kaznivem dejanju že prestal do razveljavitve prejšnje pravnomočne sodne odločbe. Po mnenju sodišča je sprememba zakonika potrebna, saj se v trenutni obliki, kjer se že prestani del kazni ne upošteva pri izreku kazni za isto kaznivo dejanje, ne sklada z 31. členom ustave, ki prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari. Po mnenju sodnikov je prav tako pomembna zaradi spoštovanja človekovih pravic, predvsem na področju osebne svobode.

OFF je pripravila vajenka Ajla, mentorirala je Brina.