Po poročanju Al Džazire je izraelska okupatorska vojska v zračnih napadih na severu Gaze ubila vsaj 17 ljudi, prav tako je ubila vsaj šest Palestincev v drugih delih enklave. Poleg tega so genocidne sile za prebivalce mesta Gaza ukazale evakuacijo. Tokrat ukaza sicer niso izdale za območja Bejt Lahije, Džabalije in Bejt Hanuna. Z napadi okupatorska tvorba Izrael nadaljuje tudi v Libanonu. V zračnem napadu v bližini mesta Sidon je vojska ubila vsaj tri ljudi in ranila pet mirovnikov Začasnih sil Združenih narodov v Libanonu.

Nekdanji izraelski zunanji minister Izrael Kac je zaprisegel kot novi minister za obrambo. Zamenjava na čelu ministrstva sledi torkovi odločitvi predsednika vlade genocidne tvorbe Izrael Benjamina Netanjahuja, ki je zaradi izgube zaupanja v ministra razrešil takratnega obrambnega ministra Joava Galanta. Na položaj zunanjega ministra je Netanjahu imenoval ministra brez listnice Gideona Saarja. Zaradi razrešitve Galanta so v Tel Avivu in drugih izraelskih mestih potekali protesti, na katerih so protestniki zažigali predmete in blokirali ceste, policija jih je nato razgnala z uporabo vodnih topov. 

Po tekmi evropske lige med amsterdamskim Ajaxom in Maccabijem iz Tel Aviva je prišlo do spopadov med izraelskimi navijači in podporniki Palestine. Na poti do Amsterdam Arene, kjer je potekala tekma, so privrženci izraelskega kluba vandalizirali zasebno lastnino ter z zgradb trgali in kradli palestinske zastave, ki so jih nato zažgali. Amsterdamska županja Femke Halsema iz vrst zelenih je pred tekmo prepovedala propalestniske proteste zaradi skrbi o eskalaciji napetosti, policijska enota za obvladovanje nemirov pa je množici podpornikov Palestine preprečila dostop do arene. Do spopadov med podporniki okupatorske tvorbe Izrael in propalestinskimi protestniki, v katerih je bilo ranjenih več ljudi, je prišlo po koncu tekme. Posredovala je tudi policija, ki je aretirala okoli 60 ljudi. V odgovor na spopade, ki so jih nizozemske in izraelske oblasti kakopak označile za antisemitske, je izraelski premier Netanjahu v Amsterdam poslal dve reševalni letali, na katerih bo zdravstveno in reševalno osebje. 

Alžirske oblasti so bankam ukazale, naj suspendirajo vse finančne transakcije, povezane z uvozom in izvozom iz ter v Francijo. Ukaz sledi odpoklicu alžirskega veleposlanika iz Francije, ki ga je julija ukazalo zunanje ministrstvo zaradi pisma francoskega predsednika Emmanuela Macrona maroškemu kralju Mohamedu Alawiju, v katerem je Macron izrazil podporo za načrte maroške vlade za delno avtonomijo Zahodne Sahare. S tem je Francija priznala Zahodno Saharo za maroško ozemlje. Alžirske oblasti nasprotno podpirajo zahodnosaharsko odporniško Polisarijsko fronto, ki nadzira vzhodni del ozemlja in zahteva polno neodvisnost. Sočasno so oblasti odpravile tudi prepoved uvoza iz Španije in odpravile suspenz na finančne transakcije, povezane s Španijo. Alžirska vlada je leta 2022 odpoklicala veleposlanika iz Španije zaradi španske podpore delni avtonomiji Zahodne Sahare, a je avgusta vlada na položaj veleposlanika v Španiji imenovala Abdelfetaha Daghmouma. 

V albansko pristanišče Shëngjin, kjer je italijanski sprejemni center za migrante, je prispela druga ladja italijanske mornarice z migranti. Na ladji je osem migrantov, ki jih bodo po končanem identifikacijskem postopku in zdravniškem pregledu prepeljali v center Gjadër. Pretekli mesec je v Albanijo sicer prispela prva ladja, a je morala vse migrante po določitvi rimskega prizivnega sodišča pripeljati nazaj na italijanska tla. To je namreč zavrnilo odredbo namestitve 12 migrantov iz Bangladeša in Egipta, saj državi nista varni v svojem celotnem ozemeljskem obsegu. Sodniki so se pri tem sklicevali na sodbo Sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da mora biti izvorna država kot varna pojmovana v celoti. V nasprotnem primeru država ne more biti opredeljena kot varna in je vračanje ljudi vanjo nezakonito. Pred tem je morala italijanska vlada nazaj iz Albanije pripeljati štiri migrante, saj lahko v sprejemnih centrih sprejmejo zgolj odrasle moške, med četverico pa sta bila dva mladoletna in dva z zdravstvenimi težavami. Protokol o okrepitvi sodelovanja na področju migracij, ki de facto outsourca obravnavo prosilcev za azil v Albanijo, sta italijanska premierka Giorgia Meloni in albanski premier Edi Rama podpisala novembra lani. 

Britanske oblasti so podpisale dogovore s Srbijo, Severno Makedonijo in Kosovom za boj proti tolpam, ki tihotapijo ljudi prek Rokavskega preliva. V okviru dogovorov bodo povečali pretok informacij med obveščevalnimi službami in sodelovanje med državami, da bi člane tolp aretirali v državah izvora. Združeno kraljestvo ima sklenjene podobne dogovore z Albanijo in Turčijo. V ponedeljek je britanska vlada naznanila, da bo namenila več kot 90 milijonov evrov poveljstvu za mejno varnost, katerega cilj bo zmanjšati število prečkanj Rokavskega preliva. S povečanjem financiranja bodo na poveljstvu med drugim zaposlili tristo članov novega osebja in sto dodatnih raziskovalcev za preiskovanje članov tolp, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. 

Ostajamo v Združenem kraljestvu. Predsednik britanske vlade Keir Starmer je na mesto svetovalca za nacionalno varnost imenoval Jonathana Powella, ki bo na nov položaj nastopil naslednji mesec. Powell bo nasledil Tima Barrowa, ki je položaj zasedal od leta 2022. Novi svetovalec za nacionalno varnost Powell je vodil pogajanja med Združenim kraljestvom in Mavricijem, ki so se končala oktobra z vrnitvijo otokov Chagos Mavriciju. 

Predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade so parafirali aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, potem ko so kolektivno pogodbo za javni sektor parafirali prejšnji teden. V okviru aneksa se je starost, pri kateri javnemu uslužbencu pripada pet dodatnih dni dopusta, dvignila s 50 na 55 let, regres za letni dopust bo naslednje leto za pet odstotkov višji od minimalne letne plače, leta 2026 pa za deset odstotkov. Aneks ureja pravico do odklopa ter pripravljenost na domu. Podpisali so tudi krovni dogovor z zavezami za naprej, v katerega so vključili zaveze glede določitve kriterijev za delovno uspešnost, za zagotavljanje sredstev in za pripravo metodologije za vrednotenje delovnih mest. Pred dvema tednoma je državni zbor sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Zakon med drugim določa način usklajevanja plač z inflacijo, določa, da nihče v javnem sektorju ne bo prejemal plače, nižje od minimalne, in uvaja razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom ena proti sedem.