Meddržavno sodišče v Haagu je Izraelu ukazalo, naj preneha preprečevati uvoz humanitarne pomoči v Gazo. Sodniki so soglasno odločili, da mora Izrael odpreti mejne prehode z Gazo, ki jih zdaj blokira. Zagotavljanje nujne humanitarne pomoči je že bilo med začasnimi ukrepi, ki jih je haaško sodišče naložilo po južnoafriški tožbi proti Izraelu zaradi izvajanja genocida v Gazi. Ker se Izrael na sicer zavezujoče odločitve sodišča požvižga, so še enkrat izglasovali, da mora Izrael zagotoviti nekršenje pravic Palestincev kot skupine, zavarovane s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. 

Izraelska vojska je ponoči izvedla zračne napade v sirski severni provinci Alep. V napadu so obstreljevali območje v bližini alepskega mednarodnega letališča, kjer ima odporniško gibanje Hezbolah svoja skladišča orožja in streliva. Po podatkih tiskovne agencije Reuters so ubili 38 ljudi, še več so jih poškodovali. Med ubitimi je tudi šest borcev libanonskega Hezbolaha. Izraelska vojska sirsko ozemlje sporadično bombardira vsaj od sirske državljanske vojne. Obstreljevanja med Hezbolahom in izraelsko vojsko čez libanonsko-izraelsko mejo potekajo od začetka izraelske ofenzive v Gazi. 

Protestni vložek

Japonski zunanji minister Joko Kamikava je sporočil, da Japonska obnavlja financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot URNWA. Obnovitev financiranja sledi sestanku med Kamikavo in komisarjem URNWA Philipom Lazzarinijem, kako bi agencija lahko izboljšala vodenje in transparentnost. Japonska je od financiranja odstopila zaradi neutemeljenih obtožb Izraela, da so sodelavci agencije sodelovali pri napadu Hamasa na Izrael. Po obtožbah brez dokazov je financiranje prekinilo 15 držav, vključno z Združenimi državami Amerike, ki so prispevale največji delež proračuna agencije. Japonska agenciji namenja dobrih 30 milijonov evrov letno. 

Grška konservativna vlada je prestala glasovanje o nezaupnici, ki jo je sprožila opozicija zaradi manipuliranja s podatki o lanski železniški nesreči, v kateri je umrlo 57 ljudi. Nezaupnico je vložila opozicijska stranka Pasok zaradi razkritja grškega tednika To Vima. V tedniku so poročali, da je bil zvočni posnetek med dvema zaposlenima na grških železnicah zmanipuliran, da bi kot razlog za nesrečo v Tesaliji pred letom dni okrivili človeško malomarnost in ne zastaranega železniškega omrežja. Premier Kiriakos Micotakis je pred glasovanjem zatrdil, da je bil vzrok nesreče človeški in da mora o zadevi odločiti sodstvo. Glasovanje je potekalo po ideološki ločnici, vladni stranki Nova demokracija, ki ima absolutno večino, se je proti nezaupnici pridružil en poslanec skrajno desne stranke Šparta. Pred glasovanjem sta zaradi druženja z lastnikom tednika To Vima Evangelosom Marinakisom že odstopila zunanji minister Stavros Papastavru in namestnik predsednika vlade Janis Bratakos. Debata, kdo je kriv za nesrečo, presega grški prostor. Vodja evropskega javnega tožilstva Laura Kövesi je grške oblasti obtožila oviranja preiskave nesreče in je kot razlog za nesrečo navedla neimplementacijo pogodbe med Evropsko komisijo in Grčijo iz leta 2014. V okviru pogodbe bi morala grška vlada poskrbeti za rekonstrukcijo in posodobitev signalizacije na progi med Atenami in Solunom, kjer se je zgodila nesreča. Tega vlada ni storila, zato signalizacija poteka ročno. 

Južnoafriška volilna komisija je zaradi neizpolnjevanja pogoja nekaznovanosti nekdanjemu predsedniku države Jacobu Zumi prepovedala kandidaturo na majskih parlamentarnih volitvah. Zuma je želel kandidirati kot prvi na listi lani ustanovljene stranke Kopje ljudstva. Volilna komisija je o Zumini kandidaturi odločala na zahtevo vladajoče stranke Afriški nacionalni kongres, krajše ANC, v kateri si je Zuma stkal svojo politično kariero. ANC je od pristojnega volilnega organa prav tako zahtevala, da Kopju ljudstva prepove nastop na volitvah, vendar je sodišče to zahtevo zavrnilo. Stranka Kopje ljudstva je sicer ime prevzela po nekdanjem paravojaškem krilu Afriškega nacionalnega kongresa, ki je odločilno prispevalo pri zrušitvi apartheidske oblasti v devetdesetih letih. Od tedaj je ANC na vseh parlamentarnih volitvah dobila absolutno večino. Zuma je državo vodil med letoma 2009 in 2018, ko je s položaja odstopil zarada obtožb korupcije. Leta 2021 je bil obsojen na petnajst mesecev zapora zaradi nesodelovanja s svetom, ki je preiskoval finančne zlorabe v času njegovega vladanja. 

Newyorško zvezno sodišče je kriptodečka in soustanovitelja propadle kripto izmenjevalnice FTX Sama Bankmana - Frieda zaradi finančne goljufije obsodilo na 25 let zapora. Sodišče mu je poleg zaporne kazni naložilo predati za dobrih 10 milijard evrov premoženja. Odvetniki Benkmana - Frieda so že napovedali pritožbo. Kriptoprevaranta je novembra lani velika porota spoznala za krivega kriminalne zarote z namenom pranja denarja in finančne goljufije strank, s katero si je Bankman - Fried v piramidni shemi pridobil skoraj osem milijard dolarjev. Njegovo podjetje FTX je bankrotiralo leta 2022, potem ko se je na borzi razvedelo, da si je »izposojal« denar svojih strank za zapolnitev finančne luknje v svoji drugi kripto izmenjevalnici Alameda Research. Sodnik Lewis Kaplan je povedal, da je obsojenec pod prisego trikrat lagal, v svoji 30-letni sodniški karieri pa ni videl tako izmuzljive predstave, kot jo je uprizoril Bankman - Fried.

Vlada je sprejela uredbo o zagotavljanju pomoči pri vključevanju tujcev, ki ne prihajajo iz držav Evropske Unije. Uredba predvideva 180 ur brezplačnega učenja slovenščine na preživetveni ravni, ki jo lahko udeleženci podaljšajo za nadaljnjih 60 ur, če izvajalec neformalnega programa presodi, da njihovo znanje ne zadošča učnim standardom. Prav tako uredba omogoča le eno brezplačno opravljanje preizkusa znanja v slovenščini, vsako naslednje opravljanje izpita pa morajo kriti udeleženci sami. Uredba uvaja tudi učne skupine na podlagi predhodnega znanja jezika. Opravljen izpit slovenščine na preživetveni ravni je po Zakonu o tujcih pogoj za podaljšanje začasnega in pridobitev stalnega dovoljenja za prebivanje v Sloveniji na podlagi postopka združitve z družino. 

Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov je v Postojni odprl prvi sprejemni in nastanitveni center za mladoletne begunce brez spremstva v državi. Nekdanji prostori podjetja Primorje, ki jih je vlada najela za pet let, bodo sprejeli do 70 mladoletnih beguncev. Deset so jih prepeljali iz Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole v Postojni, tri pa iz Logatca. 

Družbeniki Geoplina so razrešili glavnega direktorja Matijo Bitenca. Na položaju glavnega direktorja ostaja Simon Urbancl, ki je to funkcijo do sedaj opravljal skupaj z Bitencem. Bitenca so za poln petletni mandat v paradržavnem podjetju za trgovanje s plinom družbeniki imenovali decembra. 

OFF je pripravil vajenec Tim, mentoriral je Petar.

Foto:  Commonwealth Secretariat