Azerbajdžanske oblasti so razglasile zmago po spopadih v Gorskem Karabahu oziroma Republiki Arcah, ko so armenske separatistične sile pristale na začasno prekinitev ognja v regiji. Sporazum naj bi začel veljati ob 13. uri po lokalnem času, mirovna pogajanja med azerbajdžanskimi oblastmi in armenskimi separatisti pa naj bi potekala v četrtek v azerbajdžanskem mestu Jevlah. Prekinitev ognja je sledila novi operaciji, ki jo je azerbajdžanska vojska izvedla proti armenskim separatistom. Azerbajdžan je akcijo označil kot protiteroristično, njen namen pa naj bi bil izgnati armenske vojake iz regije. Armensko obrambno ministrstvo je ob tem zatrdilo, da v Gorskem Karabahu nima vojaškega osebja ali orožja. Gorski Karabah z večinsko armensko populacijo po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu, a med državama vse od razpada Sovjetske zveze potekajo boji za prevzem nadzora v regiji. V zadnji vojni leta 2020 je zmagal Azerbajdžan.

Izraelske sile nadaljujejo z izvajanjem nasilja na okupiranem Zahodnem bregu. Včeraj so pripadniki izraelskih sil vdrli v begunsko taborišče v Dženinu, v dronskem napadu pa so bili ubiti štirje Palestinci, ranjenih je bilo približno 30 oseb. Danes so sile vdrle tudi v begunsko taborišče Aqabat Jabr v Jerihu. Do nasilja je prišlo tudi v Gazi, kjer je izraelska vojska ustrelila enega od moških, ki so se zbrali ob ograji, ki ločuje Gazo in Izrael. Izraelske sile so sicer julija izvedle dvodnevno operacijo v Dženinu, v kateri so napadle več stavb in poslopje begunskega taborišča. V napadih je bilo ubitih 10 Palestincev, ranjenih pa je bilo več kot sto oseb. V Dženinu sicer živi okoli 14 tisoč Palestincev in njihovih potomcev, ki so bili leta 1948, za časa nastanka izraelske države, pregnani iz svojih domov v drugih delih Palestine. Izrael jim vrnitve ne dovoli.

Iranski parlament je potrdil predlog zakona o podpori kulturi hidžaba in čistosti. Zakon za poskusno obdobje treh let uvaja ostrejše kazni za ženske, ki kršijo pravila oblačenja oziroma nošenja naglavnih rut. V primeru večkratne kršitve islamskega kodeksa oblačenja, ki v državi velja od leta 1979, ženskam grozi globa, v skrajnih primerih pa do 15 let zaporne kazni in plačilo globe v višini pet tisoč evrov. Zakon uvaja tudi ostrejše kazni za vidnejše osebnosti, ki jim grozi prepoved opravljanja poklica in odvzem desetine premoženja. Zaostritve na področju islamskega kodeksa sledijo po smrti iranske kurdinje Jine Amini, ki je umrla v priporu moralne policije po snetju hidžaba v javnosti. Temu je sledila vrsta protestov proti brutalnosti moralne policije, ki so se kasneje prelevili v protivladne proteste. Sprejetje zakona, ki ga mora potrditi še svet varuhov, se je zgodilo ravno leto dni po smrti Jine Amini. Ob obeležitvi obletnice je iranska policija aretirala več aktivistk, ki so želele protestirati, prejšnji vikend pa je bil aretiran tudi oče Jine Amini.

Španska vlada je po razpravi na zasedanju ministrov Evropske unije za evropske zadeve predlagala postopno uvedbo španskih regionalnih jezikov – katalonščine, baskovščine in galicijščine – kot uradnih jezikov Evropske unije. Na predlog nobena od držav članic ni podala veta, so pa nekatere države zahtevale več časa za preučitev predloga. Prednost bo namenjena katalonščini, ki jo govori največ ljudi, in sicer kar 10 milijonov, to pa katalonski jezik uvršča med 15 najbolj govorjenih jezikov v Uniji. Uradno priznanje jezikov je pomembno tudi za premiera Pedra Sancheza, ki si s tem želi zagotoviti podporo katalonskih separatistov pri glasovanju o njegovi koaliciji. Sedem katalonskih poslancev je tako avgusta omogočilo izvolitev Francine Armengol iz vrst socialistov za predsednico španskega parlamenta. V zameno se je Sanchez zavezal k prizadevanju za priznanje katalonščine kot enega od uradnih jezikov EU.

Španski poslanci so lahko na včerajšnji seji v nagovorih prvič uporabili katalonščino, baskovščino in galicijščino. To je sprožilo napetosti med člani parlamenta, poslanci iz desne stranke Vox pa so med nagovorom enega od poslancev, ki je potekal v galicijščini, zapustil dvorano. 

Ustavno sodišče v Moldaviji je za člane stranke Shor pod vodstvom pobeglega oligarha Ilana Shora uvedlo petletno prepoved političnega udejstvovanja. Do odločitve sodišča je prišlo po tem, ko je to zavrnilo pritožbo članov stranke zoper razglasitev stranke kot neustavne. Stranko Shor sicer vodi Ihan Shor, obsojen na 15 let zaporne kazni zaradi kraje slabe milijarde evrov iz treh moldavskih bank med leti 2012 in 2014. Stranki sicer nasprotuje tudi moldavska proevropska vlada, ki Shora obtožuje kršenja zakonov in slabljenja suverenosti države. V ta namen so poslanci junija potrdili zakon, ki članom vodstva stranke Shor preprečuje kandidaturo na lokalnih volitvah v novembru in parlamentarnih ali predsedniških volitvah v naslednjem letu. 

Odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija, Jadranka Rebernik, je predsedniku uprave Radiotelevizije Slovenija podala nepreklicno odstopno izjavo. Rebernik je funkcijo prevzela lani, ko jo je za odgovorno urednico informativnega programa Televizije Slovenija imenoval tedanji generalni direktor Radiotelevizije Slovenija, Andrej Grah Whatmough. Rebernik je sicer kot vršilka dolžnosti funkcijo opravljala od konca 2021. Funkcijo je prevzela po odstopu nekdanje odgovorne urednice, Manice Janežič Ambrožič, ki je odstopila zaradi nestrinjanja s krčenjem informativnega programa in nestrinjanja s programom, ki ga je predvideval predlog programsko-produkcijskega načrta. Predsednik uprave Radiotelevizije Slovenija, Zvezdan Martič, je vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija, Andraža Pöschla nedavno zadolžil, da Rebernik pozove k pripravi poročila o aktivnostih. poziv o pripravi poročila je sledil pozivu seta delavcev, ki je v sredo obravnaval razmere v informativnem programu Televizije Slovenija, ki so jih novinarji označili za nevzdržne. Do menjave novega odgovornega urednika bo mesto vršilke dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa prevzela Polona Fijavž. 

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK je sporočila, da je poslanec Slovenske demokratske stranke, Danijel Krivec, vrsto let zasedal nezdružljivi funkciji. Poleg poslanske funkcije je Krivec od leta 2017 tudi član sveta javnega zavoda za turizem Dolina Soča. KPK je zoper Krivca junija letos uvedla postopek zaradi suma nezdružljivosti funkcij. Z opravljanjem obeh funkcij je poslanec SDS namreč kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki poslancem članstvo v javnih zavodih prepoveduje. Krivec je s funkcije člana sveta odstopil v začetku julija, ko mu je komisija posredovala pojasnilo o nezdružljivosti funkcij. Zaradi njegovega odstopa v času postopka KPK zoper Krivca ni uvedla dodatnih postopkov. Kršitev je sicer trajala dlje časa. Kot omenjeno je Krivec član sveta javnega zavoda za turizem postal leta 2017, poslansko funkcijo pa je opravljal tudi v prejšnjem mandatu, a sam pravi, da ni vedel, da z opravljanjem obeh funkcij krši zakon. To sicer ni prvič, da je Danijel Krivec kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Leta 2010, ko je opravljal funkcijo župana občine Bovec, je podpisal sporazum o zavarovanju denarnih terjatev gospodarski družbi Golf Bovec in družbi Euroinvest, s tem pa je obema družbama omogočil korist.

Poslanci bodo na današnji redni seji obravnavali spremembe Zakona o zaščiti živali in Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, krajše KGZS. Predlog Zakona o zaščiti živali predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in prepoved uporabe živali v cirkusih. Poleg tega nalaga obvezno vzpostavitev video nadzora v klavnicah. Predlagatelji zakona so poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot iz stranke Socialnih demokratov. Novela je sicer požela vrsto kritik, da zakon ni bil pripravljen v dovoljšnem sodelovanju s kmetijsko in veterinarsko stroko, na kar je Hot na današnji seji odgovorila:

Izjava

Predlog novele Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki so jo vložili poslanci in poslanke koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić iz Gibanja Svoboda, pa posega predvsem v volitve organov zbornice. S tem naj bi preprečili poseganje politike v delovanje zbornice, a v zbornici do zakona ostajajo kritični. Predlagane zakonodajne spremembe bodo najverjetneje sprejete, saj jih podpira večina koalicijskih poslank in poslancev. 

Foto: kolaž