V mjanmarski regiji Hpakant je s svojih domov pobegnilo več sto ljudi. Razlog so spopadi med vladno vojsko in uporniško vojsko etnične skupine Kačin. Razseljeni vaščani se sedaj pred spopadi skrivajo v lokalnih samostanih in cerkvah. Razlog za najhujše spopade od propada skoraj dve desetletji trajajočega premirja junija 2011 je bila ugrabitev ministra za transport s strani Vojske za neodvisnost Kačina. Uporniki so ministra že izpustili, še vedno pa zadržujejo tri policiste. Še posebej intenzivne spopade med vojskama je sicer sprožila akcija mjanmarske vojske konec novembra, v kateri so v napadu na vadbišče upornikov ubili 20 kadetov.

Na ulicah 11 perujskih mest se je včeraj zbralo več tisoč mladih in sindikalistov, ki so na že četrtem protestu nasprotovali zakonu o zaposlovanju mladih. S spornim zakonom perujska vlada meri na znižanje brezposelnosti med mladimi med 18 in 24 letom, ki je trenutno nekaj pod 10 odstotki. Spremembe gredo seveda na račun mladih in njihovih delavskih pravic, saj zakon mladim odvzema različne dodatke, skrajšuje minimalni dopust in znižuje mezde. Mladi, ki se zaenkrat neuspešno zbirajo na ulicah, zato pravijo, da zakon le zagotavlja, da bodo velika podjetja stare delavce zamenjala za cenejše mlade, brezposelnost pa se ne bo zmanjšala.

Do spopadov protestnikov s policijo pa je prišlo tudi v Mavretaniji. Na dveletno zaporno kazen so bili namreč obsojeni trije aktivisti, ki se borijo proti suženjstvu in prisilnemu delu. Med njimi je bil tudi Biram Ould Dah Ould Abeid, lanskoletni kandidat na predsedniških volitvah, ki ga je po obsodbi pred sodiščem pričakala množica podpornikov in napadla policijo. Aktivisti so bili aretirani med obveščanjem ljudi o njihovih pravicah glede lastništva zemlje in obtoženi pripadanja nelegalni skupini, organizaciji nedovoljenega shoda in nasilja proti policiji. Srž problema v Mavretaniji je, da so kmetje še vedno mnogokrat prisiljeni odstopiti del pridelka tradicionalnim lokalnim gospodom, kar mnogi smatrajo za suženjstvo, ki je bilo sicer uradno odpravljeno šele leta 1981, kriminalizirano pa pred sedmimi leti.

Po terorističnem napadu v Parizu se v navalu paranoje za ene in navdiha za druge vrstijo racije in aretacije. Eno je izvedla belgijska policija, pri čemer sta umrla dva osumljenca, ki sta se ob poskusu aretacije spopadla s policijo. Varuhi reda so s posredovanjem v mestu Verviers preprečili skorajšnji napad na več policijskih postaj, ki so ga domnevno načrtovali osumljenci. Do aretacij je prišlo tudi v Berlinu, kjer sicer ni bilo strelskega obračuna, je pa policija razbila mrežo, ki je rekrutirala, financirala in pošiljala borce v Sirijo. Aretirana sta bila dva moška, ki naj bi vodila islamistično skupino v berlinski soseski Wedding, ki pa ni načrtovala napadov na nemškem ozemlju, pač pa je le organizirala dogajanje v Siriji.

Na napade pa se je s pismom, naslovljenim na inštitucije Evropske unije, odzvala tudi največja federacija judovskih organizacij v Evropi, Evropska judovska zveza. Glavni poudarek pisma, pod katerega se je podpisal njihov predsednik rabin Menachem Margolin, je bil, da je bil nedavni pokol štirih ljudi v pariški košer trgovini znak naraščajočega antisemitizma in nestrpnosti. Po njegovem mnenju je rešitev, da evropske države zakonodajo spremenijo tako, da bodo pripadniki posameznih judovskih skupnosti po primernem treningu lahko nosili orožje. Margolin ob tem seveda poudarja, da bi šlo za oborožitev v izključno samoobrambne namene.

Stran od pozornosti svetovne javnosti je sirsko mesto Kobane s pretežno kurdskim prebivalstvom še vedno oblegano s strani borcev Islamske države. Vendar pa kurdski borci ob zračni podpori koalicije pod vodstvom Združenih držav Amerike počasi pridobivajo nadzor nad mestom. Trenutno je v njihovih rokah že okoli 80 odstotkov mesta, med spopadi pa je od septembra umrlo že več kot 1000 islamistov in skoraj 500 Kurdov. O situaciji v mestu smo govorili z neodvisnim novinarjem tovarišem Jakobom Weidnerjem, ki je v mestu preživel zadnji teden. Z Jakobom je govoril Arne.

Po sredini predaji peticije proti privatizaciji, pod katero se je podpisalo več kot 11,000 duš, se danes obeta njena obravnava na parlamentarnem odboru za finance in monetarno politiko. Sejo je sklicala poslanska skupina Združena levica, ki želi, da se privatizacija 15 podjetij ustavi, Ministrstvo za finance pa naj bi po njihovem mnenju v pripravo strategije za upravljanje z javnim premoženjem moralo vključiti tudi javnost. So p svojo peticijo pripravili tudi podporniki privatizacije in jo lansirali z nekaj zvenečimi imeni iz sveta slovenske akademske in politične ekonomistične smetane. V njej z znano retoriko o svobodi, posamezniku, političnem vmešavanju in svobodni podjetniški pobudi pozivajo k privatizaciji vseh podjetij v državni lasti, ki delujejo na konkurenčnih trgih. Podpisani Janez Šušteršič, Žiga Turk, Damir Črnčec, Igor Masten in številni drugi v zameno za podpis in privatizacijo v tržni maniri ponujajo splošno blaginjo.