OFF jezu Kahovka
Blizu mesta Nova Kahovka v južnem delu Ukrajine, ki ga nadzorujejo ruske sile, je eksplodiral del jezu Kahovka. Zaradi poplav, ki so posledično nastale, so ruske okupacijske oblasti v okrožju Nova Kahovka razglasile izredne razmere. Ukrajinsko južno vojaško poveljstvo trdi, da so jez razstrelile ruske sile z namenom preprečitve prečenja Dnepra ukrajinskim vojakom. Vladimir Saldo, ruski župan v hersonski regiji, je razstrelitev naprtil Ukrajincem, ki naj bi s tem prikrivali neuspehe svoje protiofenzive. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da uničenje jezu ne predstavlja grožnje energetski stabilnosti države. Jez, visok 30 metrov in dolg nekaj čez tri kilometre, je bil zgrajen leta 1956 na reki Dneper kot del hidroelektrarne Kahovka. Iz rezervoarja se z vodo napajata Krim in hladilni bazen jedrske elektrarne Zaporožje, ki je trenutno prav tako pod ruskim nadzorom. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sporočila, da v elektrarni ni neposrednega tveganja za jedrsko varnost zaradi porušitve jezu.
Evropska komisija je do polovice septembra podaljšala prepoved brezcarinskega uvoza ukrajinskega žita v vzhodne države. Kot doslej prepoved velja za pšenico, koruzo in semena ogrščic ter sončnic. Kmetijski proizvodi lahko skozi Poljsko, Madžarsko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo zgolj prehajajo v druge države članice ali v tretje države. Žito ne sme na njihove trge. Pet držav je sredi aprila začelo prepovedovati uvoz ukrajinskega žita, saj so se lokalni kmetje pritoževali, da ukrajinsko žito zbija ceno domačemu. Ukrajinska vlada je v povračilo na podaljšanje prepovedi prodaje žita na trgih petih držav sama prepovedala izvoz sladkorja, ki ga v Evropski uniji največ kupi Madžarska. Ukrajinsko gospodarsko ministrstvo je sicer pojasnilo, da je prepoved izvoza sprejelo v izogib pomanjkanju na domačem trgu poleti in jeseni.
Sodišče Evropske unije je za kršitev evropskega prava spoznalo dodatne elemente reforme poljskega pravosodnega sistema. Sodna reforma iz leta 2019, kakor je že prej ugotovilo sodišče, spodkopava neodvisnost sodnikov. Sodba je dokončna, kar pomeni, da mora Poljska spremeniti pravosodno ureditev. Če poljska vlada tega ne bo storila, bo lahko Evropsko sodišče Poljski naložilo dodatne denarne kazni. V reformi je bil sporen tudi člen, ki je zdaj že odpravljenemu disciplinskemu senatu poljskega vrhovnega sodišča omogočal kaznovanje sodnikov za njihove sodbe. Namestnik poljskega pravosodnega ministra Sebastian Kaleta je razsodbo označil za farso, dvomi pa tudi v pravico evropskega sodišča do odločanja o tovrstnih zadevah. Od oktobra 2021 je sodišče Poljsko začelo kaznovati z globo v višini milijona evrov na dan, ker ni upoštevala sodbe, naj ukine disciplinski senat. Globo je letos nato sodišče prepolovilo, saj so poljske oblasti senat preoblikovale. Dokončna sodba zdaj ukinja globe, še vedno pa bo Poljska morala poravnati 557 milijonov evrov, ki so se nabrali v štirih letih.
Francoski gospodarski minister Bruno Le Maire je s podjetjema STMicroelectronics in GlobalFoundries podpisal sporazum o ustanovitvi dveh tovarn polprevodnikov v Franciji. Država bo nizozemskemu in emiratsko-ameriškemu podjetju namenila skupaj tri milijarde evrov subvencij, kar predstavlja 40 odstotkov celotne vrednosti projektov. V luči naraščajočih stroškov v industriji polprevodnikov je Le Maire še zagotovil, da je vložek države končen in da dogovor vsebuje garancijo za obseg proizvodnje, ki jo bosta morali podjetji dosegati ne glede na stroške. Z novima tovarnama bosta podjetji podvojili produkcijo. Sporazum francoski državi v primeru motenj v dobavni verigi polprevodnikov jamči pravico zasega petih odstotkov proizvodov novih tovarn, ki jih bo lahko namenila zgolj francoskim proizvajalcem čipov. Polprevodniki so ključni za proizvodnjo naprednih čipov, za dostop do njih zato Združene države Amerike in Kitajska bijeta trgovinsko vojno.
Tehnološki velikan Microsoft se je izvensodno poravnal z ameriško Zvezno komisijo za trgovino, ki ji bo plačal 19 milijonov evrov. Komisija je tehnološkega velikana obtožila, da je brez privolitve staršev zbiral osebne podatke otrok. Po navedbah komisije je podjetje to počelo s podatki otrok, mlajših od 13 let, ki so se prijavljali v igralni sistem Xbox med letoma 2015 in 2020. S tem je Microsoft kršil zakon o varstvu zasebnosti otrok na spletu. Podjetje je moralo poleg poravnave pristati tudi na zahteve komisije po uvedbi dodatnih ukrepov za zaščito mladoletnih uporabnikov Xboxa. V skladu s tem naj bi razvili nov sistem preverjanja identitete in starosti. Poravnava predstavlja neznaten znesek glede na to, da so bili prihodki je bil dobiček podjetja v letu 2022 skoraj 136 milijard 186 milijard evrov.
Komisija Združenih držav za vrednostne papirje in borzo je začela s tožbo proti največji platformi za izmenjavo kriptovalut Binance. Na zatožni klopi je tudi direktor podjetja Čangpeng Džao. Podjetje naj bi izvajalo nezakonite finančne transakcije in zagotavljalo storitve brez potrebnih pooblastil, komisija pa je v povezavi s tem odkrila obsežen vzorec goljufije, navzkrižja interesov, pomanjkanja preglednosti in namernega izogibanja zakonu.
Nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence je uradno napovedal, da se bo boril za republikansko nominacijo za predsedniško tekmo leta 2024. Predstavlja se za tradicionalnega republikanca, zaskrbljenega s fiskalno politiko in družinskimi vrednotami, ki lahko uresniči Trumpovo gospodarsko politiko, a brez drame, ki jo je povzročal nekdanji predsednik.
Skoraj enajst mesecev po sprejemu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija v državnem zboru in pol leta po referendumski potrditvi je začel delovati novi, sedemnajstčlanski svet Radiotelevizije Slovenija. Nadomestil je dosedanji programski in nadzorni svet. Njegov predsednik je postal Goran Forbici, sicer direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Na položaj namestnice so izvolili generalno sekretarko Društva novinarjev Slovenije Špelo Stare. Svet je na prvi seji med drugim imenoval devetčlansko komisijo, ki bo pripravila razpis za novo upravo javne medijske hiše. Konstitutivne seje se ni udeležil vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Andrej Grah Whatmough. Novi svetniki kljub kritikam vršilca dolžnosti Whatmougha niso razrešili, saj niso vedeli, ali lahko to že storijo. So pa Whatmoughu naložili vrsto obveznosti. Predsedniku sveta bo moral dnevno poročati o naročilih nad 20 tisoč evri, o vseh pogodbah o zaposlitvi in drugih kadrovskih odločitvah. Opravlja namreč zgolj tekoče zadeve, svetniki pa so se strinjali, da je do zdaj počel več kot le to. Svetu bo moral Whatmough predložiti tudi podrobnosti o poslih televizije z Galerijo Ažbe in nakupu grafik v vrednosti okoli 50 tisoč evrov. Novi svetniki sicer niso vedeli, ali lahko vse to od Whatmougha kar zahtevajo, ali pa ga lahko k nečemu samo pozovejo. Goran Forbici:
O možnosti revizij Špela Stare:
Vlada je razrešila generalnega direktorja direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor Bojana Dejaka. Z opravljanjem funkcije je začel konec leta 2020 pod prejšnjo vlado Janeza Janše. Dejak je po navedbah vladnega urada za komuniciranje podal odstopno izjavo, ki jo je resorni minister Uroš Brežan nato sprejel.
Slika, Creative Commons Attribution-Share Alike 4.0, Дзюбак Володимир
Dodaj komentar
Komentiraj