Predsednik Indije Ram Nath Kovind je z odlokom odpravil člen ustave, ki od leta 1947 zveznima državama Džamu in Kašmir zagotavlja lastne simbole in ustavo. Zaradi tega je Indija že v petek v najbolj militariziran del države poslala še dodatnih 10 tisoč vojakov, v soboto pa odpovedala vsakoletna hindujska romanja na svetišča na Himalaji. Tik pred začetkom uveljavljanja odloka so indijske oblasti omejile zbiranja na javnih mestih v Kašmirju in Džamuju, priprle številne kašmirske politike in blokirale mobilna internetna omrežja. Kašmirsko javnost je poleg preklica člena, ki jim zagotavlja izključno pravico do kupovanja zemljišč, opravljanja državnih funkcij in vpisa na fakultete, skrbi predvsem poslabšanje razmer med Indijo in Pakistanom. Slednji odkrito goji teritorialne težnje po edinem večinsko muslimanskem delu Indije. V prejšnjem stoletju sta se državi za to pokrajino že dvakrat vojskovali, v zadnjih tridesetih letih je bilo v tem sporu ubitih več kot 70 tisoč ljudi. 

Potem ko je 19. julija zaradi poziva na posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu odstopil kosovski premier Ramush Haradinaj, se obetajo predčasne volitve. Predsednik države Hashim Thaci je sicer pozval predsednika parlamenta Kadrija Veselija, naj predlaga novega mandatarja, a je Veseli danes sklical sejo o razpustitvi parlamenta. Poslanci so se dogovorili, da bodo parlament razpustili 22. avgusta, vse stranke pa so že pred sejo podpirale predčasne volitve. Še pred tem bodo v parlamentu glasovali o načrtovanih izplačilih fondov Evropske unije v vrednosti devetdesetih milijonov evrov, saj bi drugače lahko mednarodno financiranje na Kosovem zastalo.  

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je postavil temeljni kamen za izgradnjo prve krščanske cerkve v zgodovini Republike Turčije, ki je bila ustanovljena 1923 po propadu Osmanskega cesarstva. V predmestju Carigrada bo tako po predsednikovih napovedih čez dve leti stala cerkev svetega Eframa Sirskega, ki bo za verske obrede služila več kot 15 tisočim sirskim pravoslavcem. Erdogan je sirski pravoslavni skupnosti obljubil cerkev že leta 2009, a so carigrajske oblasti zemljišče našle šele šest let pozneje. Nato je bilo potrebno počakati še štiri leta, da se patriarh Bartolomej iz Carigrada in Papež Frančišek iz Vatikana dogovorita o posvečenosti zemljišča. Cerkev svetega Eframa bo namreč stala v neposredni bližini rimokatoliške cerkve.   

Uprava londonske četrti Tower Hamlets je zavrnila vlogo za organiziranje četrte tradicionalne dobrodelne prireditve Big ride for Palestine. Uradni razlog za preklic dobrodelnega kolesarskega dogodka, ki je od leta 2015 pridobil okoli 160 tisoč evrov za razvoj športa v Gazi, je njegova politična konotacija. Po razkritju sporočil med lokalnimi odločevalci se je izkazalo, da je zavrnitev vloge za organizacijo povezana z delovno definicijo antisemitizma Mednarodne zveze spomina na Holokavst. Definicija, ki jo je lokalna uprava sprejela za svojo, pravi, da je trditev, da je obstoj judovske države povezan z rasizmom, antisemitska. Odločevalce je po njihovih besedah najbolj skrbel zaključek prireditve, ki je vključeval politične govore, ki bi lahko vsebovali prej opisano vrsto antisemitizma. 

Zapor Žaslik, ki se ga je prijelo ime Hiša mučenja, v odročnem zahodnem delu Uzbekistana po odloku predsednika Šavkata Mirzijajeva dokončno zapira svoja vrata. Zapor je ustanovil nekdanji predsednik Islam Karimov leta 1999, da bi z njim omejil moč političnih nasprotnikov v sveže osamosvojeni republiki. Šlo se je predvsem za več tisoč tako imenovanih verskih ekstremistov, ki so bili aretirani po smrtonosnem bombardiranju prestolnice Taškent. Od takrat številne organizacije za zaščito človekovih pravic kot tudi Organizacija združenih narodov zaradi številnih poročil o mučenju pozivajo uzbekistanske oblasti po prekinitvi delovanja zapora. Postopno urejanje razmer v Žasliku se je začelo šele po smrti nekdanjega predsednika Karimova leta 2016.

Pretekli konec tedna so hrvaški domoljubi proslavljali obletnico zmage v osamosvojitvi Hrvaške in izgona številnih Srbov iz Like, njihova predsednica Kolinda Grabar Kitarović pa je napovedala ponovno kandidaturo na predsedniških volitvah. Svojevrstno proslavo so pripravili tudi Štajerski vardisti, ki se jim je na poletnem taboru pridružila še Kranjska varda. Korenjaki so za tri dni zapustili svoja domača ognjišča in se v strogo brezalkoholnem okolju urili v rokovanju z orožjem in preživetju v naravi, tokrat brez pozivanja na rušenje ustavnega redu. Motijo jih predvsem nedelujoča država in vardi sorodne organizacije. Vojvoda Štajerski Andrej Šiško je ob dogodku namreč opozoril, da v Beli krajini obstaja Vaška straža. Ta naj bi še močneje kršila slovenske zakone in ustavo, kot jo je on ob prvotni ustanovitvi Štajerske varde in dežele, pa je ne preganja nobeden državni organ. 

Zaspali niso samo organi pregona. Zaradi odpovedi elektronskega sistema Uprave Republike Slovenije za javna plačila nekaterim javnim uslužbencem zamuja plača. Sistem naj bi se porušil že v petek, ko so se izbrisali vsi podatki o plačah. Že popoldne istega dne so na spletni strani uprave zapisali, da je sistem ponovno vzpostavljen in zamujanja izplačil ne bo. Kljub temu bodo zaposleni v vrtcih v Mali Nedelji in Murski Soboti, v ljubljanski Drami in še kje plačilo prejeli z zamudo. V izogib preostalim izostankom plačil uprava za javna plačila še vedno poziva k ponovnemu vpisu izbrisanih podatkov o plačah.