[Migracijsko] Sodišče v Rimu je zadržalo ukaz o pridržanju sedmih migrantov, poslanih v italijanski migrantski center v Albaniji prejšnji teden, in zaprosilo Sodišče Evropske unije za odločitev o skladnosti ukaza z evropsko zakonodajo. Migranti prihajajo iz Bangladeša in Egipta, držav, za kateri je Sodišče Evropske unije v začetku prejšnjega meseca odločilo, da ne moreta biti v celoti klasificirani kot varni državi, po zakonu Evropske unije pa je dovoljena repatriacija le v državo, katere celotno ozemlje je opredeljeno kot varno. Italijanska vlada je evropsko zakonodajo poskusila zaobiti z odlokom o razširitvi seznama varnih držav, potem ko je konec prejšnjega meseca prizivno sodišče v Rimu s sklicevanjem na predhodno odločitev Sodišča Evropske unije že zavrnilo ukaz o namestitvi dvanajstih migrantov iz istih dveh držav v Albanijo. Podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini je po sodbi obtožil sodnike, da spodkopavajo vladne zakone in ogrožajo nacionalno varnost, premierka Giorgia Meloni pa je sodnike označila za politizirane in jih obtožila, da želijo ukiniti italijanske meje. Sodnica Silvia Albano se brani, da ni komunistka.

Haitijske kriminalne tolpe so pred zaprisego novonastavljenega premierja Alixa Didierja Fils-Aiméja streljale na ameriško letalo med njegovim pristajanjem na letališču v prestolnici Port-Au-Prince. Letalo je nato pristalo v Santiagu v sosednji Dominikanski republiki. Napad je povzročil zaprtje letališča za komercialne lete. To je drugič letos, da je tolpaški napad povzročil zaprtje letališča. Tolpe so letališče napadle potem, ko je tranzicijski predsedniški svet, zadolžen za imenovanja funkcionarjev med bojem proti kriminalnim tolpam, odstavil prejšnjega premierja Garryja Conilla. Nekdanji premier Conille je zahteval odstop treh članov devetčlanskega tranzicijskega sveta zaradi korupcije, obtoženi člani sveta pa so med podpisniki odloka o odstavitvi. Trenutno v Haitiju noben nosilec funkcije v vladi ni izvoljen. Parlament, ki je po ustavi edini pristojen za odstavljanje premierjev, pa ne zaseda. Tolpe po podatkih Združenih narodov nadzorujejo okrog 80 odstotkov mesta Port-Au-Prince, v vojni med tolpami na Haitiju pa je letos umrlo okrog 4000 ljudi.

Prizivno sodišče v Haagu je odločilo, da naftna družba Shell ni obvezana k zmanjšanju izpustov za 45 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2019. Sodišče je sicer potrdilo, da mora Shell omejiti in zmanjšati izpuste, vendar po mnenju sodnikov ne obstaja objektivni standard, po katerem bi lahko sodno določili delež in časovnico zmanjševanja izpustov. S tem prizivno sodišče razveljavlja sodbo iz leta 2021, v kateri je okrožno sodišče v Haagu pritrdilo tožbi okoljske organizacije Prijatelji Zemlje s 17 tisoč podpisi nizozemskih državljanov proti angleško-nizozemskemu naftnemu podjetju. Okrožno sodišče se je leta 2021 sklicevalo na tako imenovano »nepisano dolžnost o skrbi« v nizozemskem pravu. Organizacija Prijatelji Zemlje se lahko na sodbo prizivnega sodišča pritoži na vrhovno sodišče.

V Beogradu je več tisoč ljudi na protestu zahtevalo odstop odgovornih za nesrečo na železniški postaji v Novem Sadu, v kateri je po zrušitvi nadstreška umrlo 14 ljudi. Protestniki med odgovorne prištevajo župana Novega Sada Milana Đurića in premierja Miloša Vučevića, poleg tega zahtevajo kazenski pregon vseh, ki bi bili lahko zaradi korupcije ali malomarnosti pri gradnji soodgovorni za nesrečo. Protest se je začel z minuto molka in branjem imen žrtev, sledili so nagovori predstavnikov opozicije, nato pa so se protestniki premaknili proti predsedstvu, kjer so želeli predati pisne zahteve, vendar je stavbo zastražila policija. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je po protestu dejal, da je pravilno ocenil, da bo protest neuspešen, ker so protestniki napravili mnogo katastrofalnih napak, med drugim so lagali o tem, da on ni prižgal sveče. Trikrat »ne«, protest ne gre v naslednji krog.

Nizozemska ministrica za migracije Marjolein Faber je sporočila, da vlada z devetim decembrom uvaja nadzor na nizozemskih notranjih mejah Evropske unije za pol leta. Ministrstvo ni podrobneje pojasnilo, kako bo potekal nadzor, in ob tem ni namenilo dodatnih sredstev policiji. Nadzor na mejah s sosednjimi državami schengenskega območja je septembra uvedla že nemška vlada. Geert Wilders, vodja vladajoče Stranke za svobodo, iz katere prihaja ministrica Faber, se je na družbenih omrežjih pohvalil, da v stranki izpolnjujejo predvolilne obljube.

Severnokorejski predsednik Kim Džong Un je podpisal odlok o ratifikaciji sporazuma o strateškem partnerstvu z Rusijo. Ruski parlament je sporazum, ki sta ga predsednika obeh držav podpisala že junija v Pjongjangu, ratificiral prejšnjo sredo, sporazum pa stopi v veljavo, ko si obe državi izmenjata ratifikacijske dokumente. Sporazum med drugim določa vzajemno vojaško pomoč v primeru, da se ena od podpisnic znajde v vojni. Sporazum sta državi ratificirali potem, ko je po navedbah ukrajinske, ameriške in južnokorejske obveščevalne službe severnokorejska vojska v rusko Kursko oblast, del katere okupira ukrajinska vojska, poslala okrog 11 tisoč vojakov. Neodvisno od navajanja obveščevalnih služb trditev o severnokorejskih vojakih v Rusiji ni mogoče preveriti.  

Ustavno sodišče je odločilo, da sta dva člena zakona o tujcih neskladna z ustavo. Po mnenju ustavnega sodišča sta oba člena v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. Prvi izpodbijani člen določa, da lahko policija tujcu z odločbo omeji gibanje na prostore centra za tujce, ministrstvo za notranje zadeve pa v roku treh mesecev preveri utemeljenost razlogov za omejitev. Pri omejitvah, daljših od treh mesecev, preizkus utemeljenosti odločbe po uradni dolžnosti opravi upravno sodišče. Drugi člen določa, da se lahko tujec zoper odločitev upravnega sodišča v osmih dneh pritoži na vrhovno sodišče. Ustavno sodišče je o zakonu odločalo po zahtevi vrhovnega sodišča, kjer so menili, da je zakon vsebinsko prazen in nejasen, tako da ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je dejansko pristojno za odločanje o pritožbi. Ustavno sodišče je parlamentu naložilo, naj neustavnost odpravi v šestih mesecih.