Poljska vlada izkorišča bruseljske napade za uveljavljanje strožjih represivnih ukrepov nad prebivalstvom. Po včerajšnji izjavi, da letos ne bo sprejemala beguncev, vladajoča stranka Zakon in pravičnost napoveduje nov osnutek zakona proti terorizmu, ki bi obveščevalnim agencijam podelil dodatna pooblastila. Ta pooblastila bi vključevala povečan nadzor nad tujci in možnost njihove takojšnje deportacije. Dotaknila pa bi se tudi osumljencev terorizma, saj bi novela olajšala dostop do njihovih bančnih računov in podatkov na njihovih mobilnih telefonih, podaljšala pa bi tudi čas njihovega pripora. V podobni smeri gre tudi Madžarska, kjer bo v aprilu v obravnavo podana novela zakona, ki bi olajšala nadzor nad internetom, lahko pa bo tudi sledila bančnim račuom oseb, osumljenih terorističnih povezav.

Pozornost preusmerjamo na Kitajsko, kjer so oblasti aretirale 130 oseb, ki so preprodajale slaba cepiva, 20.000 odmerkov tega cepiva pa je policija tudi zasegla. Cepiva za bolezni, kot so na primer otroška paraliza, hepatitis B in steklina, so preprodajalci kupili tik pred potekom roka in so bila nato prodana naprej, pri čemer od nakupa dalje cepiva niso bila ustrezno hlajena. Trg ilegalnih cepiv je bil ocenjen na 90 milijonov dolarjev, po njih pa so posegale zdravstvene ustanove v 24 provincah.

Ilegalni trg z nereguliranimi cepivi pa lepo odraža aktualne trende v kitajski zdravstveni politiki. Prebivalstvo se stara, država pa želi ostati konkurenčna z nizkimi zdravstvenimi stroški, zato javno zdravstvo prepušča zakonitostim prostega trga. Poleg deregulacije cen zdravil se privatno lastništvo zdravstvene infrastrukture v zadnjem desetletju vztrajno povečuje. Za primerjavo: v letu 2008 je bilo v privatni lasti 27% bolnišnic, leta 2014 pa že 47%. Da se trend nadaljuje še v današnje dni, nakazuje 150 milijonov dolarjev težka investicija ameriške investicijske firme Bain Capital v mednarodni koncern Asia Pacific Medical Group.

V teritorialne spore v Južnem kitajskem morju se je vključila tudi Indonezija, ki izvaja strog nadzor nad teritorialnimi vodami, motilo pa naj bi jo predvsem ilegalno ribarjenje. Indonezijska vlada je obtožila kitajsko obalno stražo, da je svojim ribiškim ladjam pomagala pri izmikanju indonezijskim oblastem. Indonezijske patruljne ladje so odprle ogenj tudi na tajvanska plovila. Tajvanska vlada je incident obsodila, indonezijska vlada pa je odvrnila, da so bile ladje osumljene ilegalnega ribarjenja in so bile pred streljanjem opozorjene.

Na Bližnji vzhod. Združene države Amerike in Rusija, ki sta sicer pogosto na nasprotnih bregovih, se strinjata, da je usoda Sirije preveč pomembna, da bi jo prepustili njenim prebivalcem. Ameriški sekretar John Kerry in ruski premier Vladimir Putin sta naznanila, da bo do avgusta pripravljen osnutek nove sirske ustave, pri čemer jih ne moti dejstvo, da v mirovnih pogovorih v Ženevi vprašanje Asadove nadaljnje vloge še ni bilo razrešeno. Islamska država, ki ni vključena v premirje, sicer še naprej izgublja ozemlja, saj so sirske sile zajele mesto Palmira, pričela pa se je tudi ofenziva na Mosul, do sedaj pa so zasedli nekaj vasi v okolici mesta.   

Argentino je prvič po 20 letih obiskal ameriški predsednik, kar je pogodu argentinskemu predsedniku Mauriciju Macriju, ki si aktivno prizadeva za otoplitev odnosov z mednarodnimi finančnimi trgi. Argentina je namreč glede prestrukturiranja 100 milijardnega dolga že več kot desetletje vpletena v pravne spore s peščico hedge skladov, ki so zavrnili enkratno znižanje vrednosti obveznic s postopno povrnitvijo vrednosti. Večina hedge skladov je namreč tovrstnemu prestrukturiranju pokimala. Poleg sodnih sporov in finančne blokade so užaljeni lastniki skladov blokirali dostop argentinskega ladjevja do Gane, nagajali pa so jim tudi pri lastništvu satelitov.  Konec februarja je argentinska vlada pristala na poplačitev 4,65 milijard dolarjev dolga štirim hedge skladom, v zameno pa se je lahko ponovno zadolževala na finančnih trgih. Argentinska vlada je sicer že v začetku februarja podala ločen predlog, v katerem bi poplačala dolgove še dvema hedge skladoma v višini 6,5 milijard dolarjev.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je napovedal splošno opozorilno stavko, ki bo trajala od 4. do 21. aprila. Temeljno zahtevo stavke nam pojasni predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar:

Izjava

Tekom stavke se bo postopno zniževala proizvodnja električne energije, pri čemer pa institucije, kot so šole in vrtci, ne bodo prizadete. Pojasni Sevčnikar.

Izjava

Za konec današnjega OFF programa pa prisluhnimo javljanju sodelavca Andreja Pavlišiča, ki se trenutno nahaja v grškem mestu Solun.

Izjava

Kakšna pa je trenutno prisotnost in vloga nevladnih organizacij?

Izjava

Off je pripravil padawan Klemen.