Sodišče Evropske unije je razveljavilo odločitev Evropske komisije, da odobri šestmilijardno nemško državno pomoč letalskemu prevozniku Lufthansa med pandemijo covida-19. Sodišče je ugotovilo, da Evropska komisija pred odobritvijo pomoči ni preučila vseh možnosti, da Lufthansa izpad dohodkov nadomesti na trgu. Poleg tega Komisija ni upoštevala tržne prevlade Lufthanse na düsseldorfskem in dunajskem letališču, ampak samo na münchenskem in frankfurtskem. Odločitev Evropske komisije sta na evropskem sodišču izpodbijala letalska prevoznika Ryanair in Condor, ki sta trdila, da je državna pomoč Lufthansi nepravična. Nemška država je s šestimi milijardami evrov prevzela 20-odstotni lastniški delež v Lufthansi, družba pa je že pred odločitvijo sodišča sporočila, da je delnice od države odkupila nazaj. Lani je Lufthansa ponovno začela ustvarjati dobiček.

V Latviji je policija pridržala 26 ljudi zaradi praznovanja dneva zmage. Pridržanim grozi globa do 350 evrov. Najpogostejši prekrški so bili polaganje rož na spomenike, nošnja prepovedanih simbolov, raba pirotehnike in opitost na javnem mestu. V štirih primerih je policija izdala kazenske ovadbe zaradi izjav, ki naj bi upravičevale rusko invazijo na Ukrajino, za kar je zagrožena zaporna kazen do petih let. Prepoved praznovanja dneva zmage je latvijski parlament sprejel prejšnji mesec. Po zakonu je dovoljeno le praznovanje dneva Evrope. Po obrazložitvi v zakonu deveti maj simbolizira sovjetsko okupacijo Latvije, del prebivalstva pa na ta dan časti totalitarne in okupacijske oblasti.  

Ameriški investicijski sklad BlackRock je v sodelovanju z ukrajinsko vlado ustanovil Ukrajinski razvojni sklad. Namen sklada bo privabljanje in usmerjanje zasebnih investicij v Ukrajini po koncu vojne. Gre za investicije v kmetijstvo, proizvodne dejavnosti, informacijsko tehnologijo in infrastrukturo. Po marčevski oceni Svetovne banke bo Ukrajina v naslednjih desetih letih potrebovala več kot 400 milijard evrov za obnovo. Za privabljanje tujih investicij je predsednik Volodimir Zelenski že lani napovedal liberalizacijo gospodarstva.

Porota zveznega sodišča v mestu New York je Donalda Trumpa v civilni tožbi kolumnistke E. Jean Carroll zaradi obrekovanja in spolnega napada spoznala za krivega. Po ugotovitvah porote Trump leta 1996 v garderobi ene od trgovin na Manhattnu ni posilil Carroll, a jo je napadel. Zato so sklenili, da jo je med zanikanjem napada obrekoval, in nekdanjemu predsedniku Združenih držav naložili pet milijonov dolarjev odškodnine. Šlo je za civilno tožbo, kar pomeni, da Trump ne more kazensko odgovarjati. Nekdanji predsednik, ki se sojenja ni udeležil, sicer trdi, da Carroll ni napadel in je sploh ni poznal. 

Srbsko notranje ministrstvo se je opravičilo za dopis, poslan šolam v Užicah, ki ga je včeraj objavil Neodvisnih sindikat izobraževalnih delavcev. Z dopisom je policija od šol zahtevala sezname problematičnih in asocialnih otrok. V sindikatu so dopis označili za primernega policijski družbi, ne pa demokratični. Spomnili so, da je ministrstvo pred tem mesece zavračalo, da bi omogočili šolam suspenz motečih učencev. Nasilje v šolah bi po njihovem morali reševati z večanjem vloge pedagogov in ne z represijo. Resničnost dopisa so na ministrstvu potrdili, a trdijo, da zanj niso vedeli, češ da so ga na lastno roko pošiljale posamezne policijske postaje, konkretno v Užicah in Kikindi. Srbske oblasti so v odziv na množična streljanja med drugim napovedale povečano prisotnost policije na šolah in preganjanje vsake grožnje z nasiljem na družbenih omrežjih. Policija je zaradi tovrstnih objav že aretirala več deset ljudi. V ponedeljek je v Beogradu in po drugih srbskih mestih potekal protest v organizaciji opozicijskih strank, na katerem je okrog 50 tisoč ljudi zahtevalo tudi odstop predsednika Aleksandra Vučića. Zahtevali so zamenjavo vodstva na notranjem ministrstvu, v obveščevalni službi in v državnem telesu za nadzor elektronskih medijev. Poleg tega so zahtevali odvzem licence več televizijam in prepoved resničnostnih šovov.

Protestirajo tudi po Pakistanu. Protesti v treh od štirih provinc se dogajajo potem, ko je paramilica Pakistanski rangerji včeraj aretirala nekdanjega pakistanskega premiera Imrana Kana. V mestih Karači in Lahore je policija protestnike razgnala z uporabo vodnega topa in solzivca, v prestolnici Islamabad in nekaterih drugih mestih pa so protestniki blokirali ceste. V mestu Lahore so Kanovi podporniki vdrli v rezidenco poveljnika tamkajšnje vojske. V provincah Pandžab, Baločistan in Hajber Pahtunva so oblasti zahtevale vojaško prisotnost na ulicah za ohranitev javnega reda in miru. Kanova stranka je sporočila, da so aretacijo Kana pričakovali in takoj po njej objavili posnetek, v katerem Kan podpornike poziva k protestom. Milica je sicer Kana aretirala pred zaslišanjem na visokem sodišču v Islamabadu zaradi obtožb o zlorabi položaja v času njegovega mandata. Aretacijo je milica že večkrat poskušala izvesti v Lahoreju, kjer ima Kan svojo rezidenco, a so ji to preprečili protestniki. 

Podjetje Wolt je zavrnilo poziv sindikata dostavljalcev na pogajanja o kolektivni pogodbi. Kot razlog za zavrnitev pri Woltu navajajo, da ni pravne podlage za kolektivna pogajanja z dostavljalci, ki so uradno samozaposleni partnerji podjetja. Iz sindikata Mladi plus so sporočili, da so podoben odgovor prejeli tudi od podjetja Glovo. Sindikat dostavljalcev je k pogajanjem pozval ob ustanovitvi 26. aprila, kot rok za dogovor o pristopu k pogajanjem pa so določili deveti maj. V primeru, da do pogajanj ne pride, so napovedali stopnjevanje sindikalnih aktivnosti. Clemens Brugger, direktor Woltove slovenske podružnice vztraja, da ni nikakršne podlage za snovanje kolektivne pogodbe in z njo povezana pogajanja.

Izjava

Mojca Žerak iz sindikata Mladi plus odgovarja, da pravna podlaga obstaja.

Izjava

Parlamentarni odbor za delo je zavrnil predlog novele zakona o štipendiranju, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka. Novela bi omogočila hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije in zvišala štipendije za deficitarne poklice. Vlada predlogu nasprotuje, češ da je v predlagani obliki sprememba težko izvedljiva, saj predvideva prenos dodeljevanja državnih štipendij s centrov za socialno delo na javni štipendijski sklad. To je po mnenju vlade preveč dolgotrajen postopek, da bi se lahko sprememba uveljavila z začetkom naslednjega šolskega in študijskega leta, kot predvideva predlog. V predlogu Slovenske demokratske stranke tudi ni izračuna števila štipendistov in dodatnih stroškov in ni predvidenih dodatnih sredstev za štipendiranje iz proračuna. Vladna koalicija je pred sejo odbora v parlamentarno obravnavo vložila svoj predlog spremembe zakona, ki bi odpravila nezdružljivost Zoisove in državne štipendije, štipendij za deficitarne poklice pa ne bi povišala.

OFF je spisal vajenec Matej, mentorirala je Tia. 

Foto: vajenec Matej