Ameriški predsednik Donald Trump je razglasil, da Združene države Amerike odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma. Po njegovi oceni naj bi sporazum Združene države Amerike do leta 2025 stal 2,7 milijona delovnih mest. Poleg tega naj bi Združene države postavil v resno nevarnost izpadov električne energije in okrnil njihovo suverenost. Kmalu po Trumpovem govoru so nekatere ameriške tehnološke korporacije in župani potrdili svojo zavezanost spoštovanju ciljev Pariškega sporazuma. Pariški sporazum sicer ni pravno zavezujoč in naj bi deloval z dobro voljo držav podpisnic. Po določilih sporazuma izstop Združenih držav začne veljati šele četrtega novembra 2020, dan po predsedniških volitvah.

Nemška kanclerka Angela Merkel je začasno prekinila skupinske deportacije Afganistancev. Kot razlog je navedla nedavno eksplozijo v diplomatski četrti poleg nemške ambasade v afganistanskem glavnem mestu Kabul, kjer je umrlo več kot 90 ljudi. Čeprav Nemčija Afganistan še zmeraj obravnava kot varno državo, bodo ustavili večino deportacij v to državo. Nemčija si vseeno pridržuje možnost individualnih preseljevanj zavrnjenih prosilcev za azil.

Grške policijske enote pa so začele s praznjenjem enega od samoniklih begunskih taborišč, v katerem je na opuščenem letališču blizu Aten živelo približno 650 beguncev. Policija je onemogočila dostop novinarjem in aktivistom do letališča in začela s spremljanjem beguncev na avtobuse, ki bodo 500 ljudi odpeljali v taborišče v mestu Tebe. Okoli 150 beguncev so odpeljali v atenski urad za begunce, v namen preverjanja identifikacije. Med njimi so, po trditvah atenskega mestnega svetnika Petrosa Konstantinoua, tudi voditelji taborišča.

Evropska komisija in Italija sta sklenili preliminarni dogovor glede državnega reševanja banke Monte dei Paschi di Siena. Italijanski državi je tako dovoljeno, da v banko vbrizga kapital, ki bi jo rešil pred bankrotom. Država naj bi pristavila okoli 6,6 milijard evrov, torej okoli 70 odstotkov 8,8 milijardnega primanjkljaja. Za končni dogovor je sicer ključna še beseda Evropske centralne banke, krajše ECB, ki mora potrditi sposobnost države za bančno posojilo. Poleg tega mora Monte dei Paschi privatnim investitorjem prodati približno 26 milijard evrov slabih terjatev, za kar še išče potencialne kupce. Del prestrukturiranja so tudi množična odpuščanja in zaprtja poslovalnic. Eden izmed pogojev Evropske komisije pa je tudi omejitev plač uprave na desetkratnik povprečne plače zaposlenih. Direktor Marco Morelli tako lahko pričakuje znižanje z 1,8 milijonov evrov na “zgolj” pol milijona evrov letno.

Banka je sicer do konca decembra 2017 skušala prodati za 9,2 milijarde evrov slabih posojil ter spodbujala zamenjavo obveznic za delnice. Tako je skušala zbrati pet milijard evrov za dokapitalizacijo, kar je na podlagi stresnih testov takrat zahtevala ECB. Ker Monte dei Paschi teh sredstev ni uspelo zbrati, je decembra državo zaprosila za pomoč. Nova pravila ECB določajo, da se morajo banke pred državno pomočjo reševati z vložki obvezničarjev, a so dopuščene izjeme v primeru banke sistemskega pomena in v primeru omejitev velike gospodarske škode. Tako je po večmesečnih pogajanjih Italiji uspelo to izjemo izkoristiti. Več v Offsajdu Monte del Debito.

Poleg reševanja bank pa se italijanski politiki ukvarjajo tudi s spreminjanjem volilnega sistema. Po sklenitvi dogovora o novem volilnem sistemu z izstopom iz vlade grozi zunanji minister in predsednik stranke Ljudska alternativa Angelino Alfano. Njegova stranka obvladuje le 26 sedežev, zato mu ni pogodu volilni sistem, po katerem bi v parlament lahko prišle zgolj stranke z najmanj petimi odstotki volilne podpore. Največja koalicijska partnerica Demokratska stranka se je glede novega sistema poenotila z največjima opozicijskima strankama Gibanje petih zvezd in Naprej Italija Silvia Berlusconija. Zakon, ki bi v volilni sistem uvedel nujnost volilnega praga, s tem pa okrnil število strank v parlamentu, bo glasovanje prestajal naslednji teden. Predsednik vladajoče Demokratske stranke Matteo Renzi si odkrito želi predčasnih volitev, vendar pa predsednik države Sergio Mattarella pred spremembo volilnega sistema ne dovoljuje njihove izvedbe.

Evropski parlament je izglasoval predlog, ki državam članicam omogoča znižanje davčne stopnje za elektronske knjige in njeno izenačitev s tisto za tiskane knjige. Trenutno morajo biti elektronske knjige obdavčene po minimalni 15-odstotni standardni davčni stopnji, medtem ko lahko davek na tiskane knjige znižajo na 5-odstotnega ali celo ničelnega. Slovenija je sicer skeptična do možnosti uporabe stopenj DDV, ki so nižje od zdaj najnižjih petih odstotkov, vključno z ničelno stopnjo.

Deželni zbor avstrijske Koroške je sprejel novo deželno ustavo. S tem se volilni sistem spreminja s proporcionalnega na večinskega. Prej je veljalo, da so vse stranke, ki na volitvah dosežejo vsaj deset odstotkov, zastopane v deželni vladi. Po novem pa se bo vladna koalicija sestavljala šele po volitvah. Koroški Slovenci in Slovenke z novo ustavo sicer ne dobivajo željenih pravic, a bo po novem vsaj formalno - s petim členom - priznana jezikovna in kulturna raznolikost Koroške, čeprav nemščina ostaja edini deželni jezik. Po izglasovanju nove ustave je poslanska skupina svobodnjakov, ki je glasovala proti spremembam, napovedala ustavno pritožbo zaradi domnevnih postopkovnih napak pri javnem branju ustave.

Off je pripravil vajenec Martin.