Argentinski delavci so preplavili ulice večjih mest. 24-urna stavka, ki se je naj bi udeležilo približno milijon ljudi, je ustavila zračni in kopenski javni promet, delavci blokirajo nekatere ceste v Buenos Airesu, zaprte so tudi banke in šole. Sindikat CGT, ki stavko organizira, nasprotuje sporazumu med argentinsko vlado pod vodstvom predsednika Mauricia Macrija in Mednarodnim denarnim skladom. Sledeč sporazumu, bo sklad Argentini omogočil dostop do 43 milijard evrov posojil. V zameno se je Argentina zavezala varčevalnim reformam: do naslednjega leta naj bi več kot prepolovila proračunski primanjkljaj na 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda, do leta 2020 pa naj bi izravnala odhodke s prihodki. Sindikati nasprotujejo takšnemu zategovanju pasu in zahtevajo usklajevanje plač z inflacijo. Macri je namreč omejil rast plač v javnem sektorju na 15 odstotkov, rast cen pa se približuje 30 odstotkom letno.

Inflacija pesti tudi Irance. Več tisoč trgovcev iz glavnega bazarja v Teheranu je zaprlo trgovine in se podalo na protest pred parlament. Od oblasti zahtevajo ureditev ekonomskih težav, predvsem padca vrednosti iranskega riala. Rial je v zadnjega pol leta napram drugim valutam izgubil polovico vrednosti, kar je privedlo v dvig cen uvoženih izdelkov. Padec riala je predvsem posledica umika tujega kapitala iz države, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izstopil iz jedrskega sporazuma z Iranom in ponovno zaostril sankcije. Iz države je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada lani izteklo 23 milijard evrov kapitala, kar je ekvivalentno približno tretjini celotnega iranskega izvoza. Vrhovni voditelj Ajatola Homeini Hamenej je Irance pozval, naj se vzdržijo potovanj na tuje, da bi večji del tujih rezerv zadržali v državi.

Kljub nadaljevanju sankcij proti državi pa letos protestov proti ameriškemu imperializmu ne bo v Severni Koreji. Z do sedaj vsakoletnimi protesti so Severnokorejci obeleževali začetek korejske vojne, lansko leto pa se je protestov udeležilo približno 100 tisoč ljudi. Severna Koreja ni sporočila razloga za prekinitev te tradicije, odpoved protestov pa prihaja v času pospešenega diplomatskega truda za normalizacijo odnosov med Severno Korejo in Združenimi državami Amerike.

Ameriške oblasti so začasno prenehale s kazenskimi pregoni migrantov, ki v državo vstopijo skupaj z otroci, je na tiskovni konferenci povedal vodja carinske in obmejne policije. Poteza sledi ukazu predsednika Donalda Trumpa iz prejšnjega tedna, da se prekine izvajanje politike, ki je vodila v ločevanje otrok migrantov od njihovih družin.

Svoje meje pa še vedno striktno brani Trdnjava Evropa. Pri tem ji pomaga Alžirija, ki sistematično pošilja migrante iz podsaharske Afrike nazaj čez Saharo v smeri Nigra in Malija. Raziskava tiskovne agencije Associated Press poroča, da alžirske varnostne sile migrante pripeljejo v puščavo in jih napotijo proti meji. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je v zadnjem dobrem letu Alžirija na tak način izgnala več kot 11 tisoč ljudi. Alžirija je vključena v več programov Evropske unije, katerih cilj je ustavitev migracij južno od sredozemskih obal, Evropska unija pa je med letoma 2007 in 2016 v Alžirijo izvozila za več kot 10 milijard evrov orožja. Evropska unija je sporočila, da je seznanjena z alžirsko politiko in da ima vsaka suverena država pravico izganjati migrante. Po ocenah Mednarodne organizacije za migracije za vsakega migranta, ki umre v Sredozemlju, dva umreta med prečkanjem Sahare - od leta 2014 naprej to nanese približno 30 tisoč smrti.

Evropski voditelji so se sicer čez vikend srečali na mini vrhu glede migracij. Trdnih sklepov na vrhu niso sprejeli, predlagane rešitve pa so šle v smeri jačanja terenske prisotnosti agencije Frontex in vzpostavitve migrantskih centrov bodisi na obronkih Evrope bodisi izven celine. Italijanski notranji minister Matteo Salvini pa se je po obisku Libije zavzel, da bi centre zgradili na saharskem jugu te države.

Ena izmed držav, ki se omenja kot možna lokacija za migrantske centre - Albanija, je korak bliže pristopnim pogajanjem z Evropsko unijo. Nemčija je namreč podprla začetek pogajanj tako z Albanijo kot tudi z Makedonijo. Temu nasprotujeta predvsem Francija in Nizozemska, ki najprej zahtevata globlje notranje reforme. A Nemčija izpostavlja, da je začetek pogajanj ključen iz geopolitičnih razlogov in predlaga tudi kompromisno rešitev, v okviru katere bi najprej začeli pogajanja, za odprtje konkretnih poglavij pa bi zahtevali dodatne reforme.

Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je medtem izrazil upanje, da bi države članice na julijskem zasedanju podprle začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo oziroma po novem Republiko Severno Makedonijo.

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov pa je uradno razglasil, da sporazuma z Grčijo, ki predvideva preimenovanje države v Republiko Severna Makedonija, ne bo podpisal. Vztraja namreč, da je sporazum protiustaven. Če Ivanov ne podpiše zakona o ratifikaciji sporazuma, bo o njem še enkrat glasoval parlament, po tem pa je Ivanov zavezan zakon podpisati, čeprav rok za to ni jasno določen. Ivanovu se mandat izteče naslednje leto. Makedonci bodo o sporazumu glasovali še na referendumu jeseni. Premier Zoran Zaev, ki glasovanje o sporazumu enači z odločitvijo o vstopu v evroatlantske povezave, v primeru neuspeha na referendumu napoveduje odstop.